Slovenski boksar je pri 39 letih znova na strehi sveta in v položaju, ko lahko sam razmišlja o novem tekmecu, pri čemer se mu odpirata dve možnosti: da stopi v ring doma, najverjetneje v Stožicah, saj je dvorana Maribor za vse ljubitelje boksa premajhna, ali pa se poda onkraj luže in upa, da drži pregovor, da gre v tretje rado.
Zavec se še kako dobro zaveda, da ni več najmlajši in da je čisto vsak dvoboj zanj lahko zadnji. Da je bil v boju za svetovnega prvaka različice WBF pod velikim pritiskom, je pokazala njegova prva reakcija po razglasitvi zmagovalca, ko je poln adrenalina šel na kolena in pogledal tja gor.
Ptujčan je zdaj v položaju, ki ga je od leta 2009, ko je prvič postal svetovni prvak, resda bolj proslavljene različice IBF, dodobra vajen – da brani naslov. Pri čemer je bil doslej najbolj razočaran septembra 2011, ko je četrtič branil naslov v dvoboju z Američanom Andrejem Bertom, a dvoboj zaradi poškodbe očesa, ki jo je staknil pri trku z glavama, izgubil. Do povratnega obračuna, čeprav naj bi ga Berto ponudil, ni nikoli prišlo.
Zavec je proti Jengojanu deloval močan vseh 12 rund, mnogi pa to moč povezujejo tudi s prehodom v višjo kategorijo. Ni skrivnost, da se je v velterski pred vsakim dvobojem mučil z izgubljanjem kilogramov, pri supervelterski pa ima lahko na tehtnici tri kilograme več. Da se z več kilogrami bolje počuti, je priznal tudi sam, zanimivo pa je, da se za to kategorijo ni odločil že prej.
Časa za proslavljanje uspeha Zavec nima veliko, saj bo v ring znova stopil že jeseni, armada njegovih navijačev pa upa, da bo zanj lahko stiskala pesti v živo. Statistika veleva: v Sloveniji še ni izgubil dvoboja!
