»Med najbolj škodljive onesnaževalce zraka zagotovo sodi prizemni ozon, ki rastline in pridelke poškoduje bolj kot vsi preostali onesnaževalci zraka skupaj. Eden od načinov, s katerim lahko prepoznamo škodljive vplive ozona na rastline, je ta, da ocenimo poškodbe posameznih listov. Zato razvijte orodje, s pomočjo katerega boste lahko določili količino in obseg poškodb na listih rastlin, ki so občutljive na ozon.« Tako se glasi le eden od petindvajsetih globalnih izzivov, ki so jih za udeležence letošnjega hackathona pripravili v ameriški agenciji, odgovorni za ameriški vesoljski program in vesoljske raziskave, Nasa.

Z izzivi tekmovanja Nasa Space Apps Challenge, razdeljenimi na štiri tematska področja – vesolje, zemlja, človeštvo, robotika – so se mladi letos ob istem času spopadli v kar 137 mestih po vsem svetu, prvič tudi na slovenskih tleh. S pomočjo sodobne tehnologije so poskušali razviti rešitve za probleme, ki bi v prihodnosti lahko izboljšale kakovost življenja.

Pot v breztežnostni prostor

V enem od pritličnih prostorov ljubljanskega Tehnološkega parka je tako minuli konec tedna vrvelo od idej in delovne vneme. Pet skupinic je nad svojimi delovnimi otočki stikalo glave in tuhtalo, kako se spopasti z izzivi, ki so jih zanje pripravili pri Nasi. Na dvodnevnem tekmovanju se udeleženci razdelijo v skupine in nato v dveh dneh s pomočjo svojega znanja, ustvarjalnosti, strasti, talenta in inovativne uporabe tehnologije, pa tudi s pomočjo mentorjev, ki so jih v Tehnološkem parku povabili k sodelovanju, razvijejo svojo poslovno idejo.

Na mizi tričlanske ekipe je bil med kupi papirjev z osnutki projekta tudi plastičen model kvadrokopterja. »Naš cilj je zerokopter, torej kvadrokopter, ki bo zmožen delovanja v breztežnostnem prostoru v notranjosti vesoljske postaje,« pove vodja novoustanovljene tekmovalne skupine Janez Šranc in pojasni, da morajo zdaj, ko so izpilili idejo, oblikovati ustrezen računalniški program, ki bo kvadrokopterju omogočal gibanje v takšnem okolju.

Kljub temu da so skupino, ki se je odločila, da sprejme izziv s področja robotike, sestavljali trije tekmovalci, ki so se spoznali šele pred nekaj urami, sta razporeditev nalog in delo potekala gladko. »Začneš na začetku in prav to je najbolj vznemirljiva točka projekta. Dobiš idejo, preblisk in potem spremljaš, kako se ta ideja razvija, kako dobiva končno obliko,« je odločitev za sodelovanje na hackathonu pojasnil Šranc, ki je tako svoj konjiček združil s tekmovalnim nabojem.

Nagrada: sodelovanje z Naso

Ker bo komisija izmed prijavljenih skupin izbrala dve, ki se bosta nato pomerili v mednarodni konkurenci, kjer jih bo ocenila še komisija Nase, Šranc, tako kot tudi drugi udeleženci letošnjega ljubljanskega Space Apps Challenga upa, da njihove ideje ne bodo ostale neopažene tudi na mednarodni ravni. Finalisti, izbrani na mednarodnem tekmovanju, bodo namreč odpotovali v Ameriko, kjer bodo lahko sodelovali pri projektih Nase.

»Tam lahko ostanejo tudi do šest mesecev,« je o glavni nagradi tekmovanja spregovorila Vera Nunić, glavna organizatorka tekmovanja v Ljubljani, sicer pa vodja oddelka za krepitev podjetništva v ljubljanskem Tehnološkem parku. »Čeprav je Nasa pomembna inštitucija z ekipo strokovnjakov in velikim proračunom, še vedno po svetu iščejo boljše rešitve za predvsem tehnične probleme, s katerimi se soočajo pri svojem delu,« je še pojasnila enega od razlogov za organizacijo takšnega dogodka.

V Tehnološkem parku so se za organizacijo tekmovanja, ki ima izven slovenskih meja sicer že nekajletno tradicijo, tokrat odločili prvič, k sodelovanju pa so jih, pravi Nunićeva, povabili kolegi iz Makedonije, s katerimi so v Tehnološkem parku sodelovali pri nekaterih drugih projektih. Udeležba je namreč možna le s povabilom nekoga, ki je v tekmovanje že vključen. »Zanimalo nas je, ali za tovrstna tekmovanja obstaja interes in seveda, kam se bomo uvrstili v mednarodni konkurenci. Je pa to predvsem izmenjava in pridobivanje novih znanj, sklepanje poznanstev in tudi testiranje, kako lahko sodeluješ z nekom, ki si ga spoznal šele danes, in ali si mu pripravljen zaupati pomembne naloge, ki jih mora opraviti,« je o tekmovanju še pojasnila Nunićeva in dodala, da bodo v prihodnjih letih, če bodo zaznali zanimanje, slovenski del tekmovanja razširili tudi v nekatera druga mesta.