Učenec ene od slovenskih šol se z družino, ki je v veliki denarni stiski, pogosto seli iz enega stanovanja v drugo. Nekoč so imeli svoj dom, vendar so ga izgubili, ker starši niso več zmogli odplačevati posojil. Ravnateljica šole, ki je zaradi zaščite otrokove identitete ne bomo imenovali, je vesela, da fant poleg malice dobi v šoli tudi subvencionirano kosilo, ker bi bil sicer večkrat lačen kot sit. »Deček zelo rad hodi v šolo, rad se udeležuje tudi vseh šolskih plačljivih aktivnosti, ki so mu dostopne zaradi različnih subvencij,« pripoveduje ravnateljica. A na šoli imajo tudi učenko, ki ni upravičena do subvencioniranega kosila, zato je zaradi težkih življenjskih okoliščin pogosto lačna do večera.
Njena mama je alkoholičarka, ki živi ločeno od družine, deklica pa odrašča pri očetu. Ta sicer ima redno službo, a zasluži premalo, da bi hčerki plačal šolsko kosilo, hkrati pa preveč, da bi bila upravičena do subvencije. Ker se z dela vrača pozno popoldne, deklice po pouku doma ne čaka topel obrok. »Pogosto je lačna, slabe volje, razdražljiva. Težave ima tudi z alergijami. Če bi imela možnost, bi zagotovo z veseljem kosila v šoli. Oba primera dokazujeta, kako pomembno vlogo ima lahko (ne)upravičenost do šolskega kosila v vsakdanjem življenju otrok,« dodaja ravnateljica, ki močno podpira društvo Petka za nasmeh v prizadevanjih, da bi država zvišala cenzus pri subvencioniranju kosila v osnovnih šolah z dosedanjih 18 na 36 odstotkov neto povprečne slovenske plače.
Cenzus sramotno prenizek
Subvencija do kosila pripada samo učencem iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 179,46 evra. V enostarševski družini z enim otrokom cenzus za subvencijo kosila znaša 358,92 evra. V društvu Petka za nasmeh opozarjajo, da v družinah s tako nizkimi prihodki živi kar desetina slovenskih osnovnošolcev.
»Cenzus je absolutno prenizek. Vzemimo na primer mamo samohranilko, ki ima na mesec nekaj več kot 360 evrov skupnih prihodkov in za las presega cenzus. S čim bo plačala svojemu otroku šolsko kosilo? Tudi otrok iz tričlanske družine, ki ima več kot 540 evrov neto skupnih mesečnih dohodkov, presega cenzus in nima pravice do šolskega kosila. To ni prav in na tem področju je treba narediti spremembe«, je prepričan Milan Jakopovič, predsednik društva Petka za nasmeh, ki je pred dobrim mesecem objavilo peticijo za zvišanje cenzusa pri subvencioniranju osnovnošolskega kosila. Doslej je zbralo več kot 14.000 podpisov, podpirajo ga številni ravnatelji osnovnih šol in tudi humanitarne organizacije.
Društvo so ustanovili pred dvema letoma in šteje že več kot 500 članov, ki vsak mesec darujejo po pet evrov za plačilo šolske prehrane, taborov, šole v naravi in drugih dejavnosti, ki jih starši svojim otrokom sicer ne bi mogli omogočiti. Na tak način pomagajo 81 šolarjem iz 30 osnovnih šol z vseh koncev Slovenije. Zaposlene na OŠ Vransko - Tabor so s svojo idejo tako navdušili, da so se povezali in iz svojega žepa vsak mesec prispevajo po pet evrov za kosilo in ostale dejavnosti otrok, ki živijo v socialno ogroženih družinah, pa vendar presegajo cenzus za brezplačni topli obrok. Tudi ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar podpira društvo Petka za nasmeh, podobno še nekateri drugi učitelji in učiteljice vsak mesec darujejo po pet evrov. »Pred dvema letoma nas je k temu dobremu dejanju spodbudil eden od staršev. Približno deset zaposlenih iz šole in okoli 70 staršev se nas je povezalo v skupine, ki plačujejo kosilo in ostale dejavnosti devetim učencem,« je zadovoljna Kolarjeva.
