O čem razmišlja zadnje ure pred bojem.

Razmišljam o marsičem, najbolj o poti do zmage. O tem, kaj je treba postoriti. Naredili smo vse, da znova pridem na vrh, ne oziram se na leta, grem po nov naslov. Podoživljam trenutek, ko sem imel pred 11 leti prvi profesionalni dvoboj na najvišji ravni. V tem času smo rasli vsi skupaj in o tem, kar se dogaja danes, si nisem upal niti sanjati.

O tekmecu Jengojanu.

Nanj smo se dobro pripravili. Čeprav so bile prve napovedi, da je precej višji, pa smo zdaj videli, da je te razlike le pet centimetrov, kar pa ne bo imelo vloge v ringu. Odločala bo hitrost, prepričan pa sem, da je prednost na moji strani. Gledalcem se bom za podporo zahvalil z izjemnim bojem, Saša je kakovosten borec in vem, da bova ponudila najbolj kakovosten dvoboj do zdaj. Vse poti vodijo na vrh, naredil bom vse, kar pričakujete, in pričakujem, da bo moje trdo delo poplačano. Pomembno se mi zdi, da se ne izogibam težkim dvobojem. Da se bojujem z najboljšimi razpoložljivimi tekmeci. Da poskušam živeti to, kar govorim. Ne da se merim z nekom, ki je na 90. mestu, temveč z resnimi izzivalci.

O hujšanju, ki se mu je s prehodom v superveltersko kategorijo izognil.

Zdaj ni tistih zadnjih petih kilogramov, ki so bili vselej mukotrpni. Če bi zdajle stopil na tehtnico, bi mi najverjetneje pokazala le 300 ali največ 500 gramov preveč, zato so zdaj kilogrami povsem postranska stvar.

O prihodnosti v primeru poraza.

Glede na mojo starost bi bilo v primeru poraza nesmiselno nadaljevati profesionalno kariero. Zavedam se, da se čas, ki mi je namenjen, izteka. Toda o koncu kariere ne razmišljam, saj poražen ne bom. Nimam časa, da bi dve ali tri leta na novo gradil kariero, da bi prišel do novega odmevnejšega dvoboja. Z doslej doseženim pa sem zadovoljen, saj sem bil na vrhu sveta, kar je dano le redkim.

O pritisku, ker je dvoboj lahko zadnji.

Popravnega izpita ne bom imel. To je edino, kar ostaja, tega se je treba zavedati. To je po eni strani breme, po drugi pa neverjetno dober občutek, kajti vem, da moram dati od sebe vse. Tudi če izgubim, si nimam česa očitati. Lahko grem le še eno stopnico višje. Gre za moj maksimum, k čemur stremim vso kariero. Tudi zdaj ni nič drugače. Še enkrat hočem dati svoj maksimum. Ko maksimum ni dovolj, pa ni treba zdraviti nobenih frustracij.