»Če bomo deregulacijo poklicev razumeli tako, da vsak lahko počne, kar mu je všeč ali meni, da zmore, potem res ne potrebujemo strokovnih šol, niti v aplikativne poklice usmerjenih visokih šol in fakultet. Saj, če prav razumem vlado, bo že gospodarstvo 'izločilo' nesposobne oziroma nekvalitetne delavce,« se je na napovedano deregulacijo poklicev tudi na področju turizma odzval dr. Anton Gosar, dekan Fakultete za turistične študije Turistica Univerze v Ljubljani. Vlada je namreč ponovno začela nov val deregulacije poklicev.

Vladni predlog novele o trgovini prinaša deregulacijo izobrazbenih pogojev za opravljanje poklica trgovski poslovodja in prodajalec. Napovedane spremembe zakonodaje se dotikajo skoraj 4500 zaposlenih na področju trgovine. Pozneje naj bi sledila tudi deregulacija v turizmu, gradbeništvu, dimnikarstvu, detektivski in pogrebni dejavnosti.

Ključni cilj deregulacije poklicev naj bi bila odprava administrativnih ovir in vpliv na večjo mobilnost in fleksibilnost pri iskanju dela in zaposlovanja ter lažji dostop do panoge. Tako naj bi se med drugim olajšalo zaposlovanje. Slovenija je v Evropi ena najbolj reguliranih držav, saj ima 242 reguliranih poklicev. Mnenja o tem, kam to vodi slovensko družbo, so različna. »Dijak dobi vsa potrebna znanja, s katerimi razvija osebne lastnosti, ki mu omogočajo uspešno delo, komunikativnost, timsko delo, poštenost, delavnost in vztrajnost, odgovornost podjetnost. Poleg teh nepogrešljivih mehkih veščin in splošnega znanja pa tudi strokovna znanja, kot so načela poklicne etike in poslovne morale, spozna zakonitosti na področju trgovinskega poslovanja, spozna in razvršča blago ter pozna dejavnike, ki vplivajo na uporabno vrednost blaga, razume pomen klasifikacije blaga ter obvlada celotni nabavni in prodajni postopek s poudarkom na komunikaciji s kupcem,« pojasnjuje Marjan Jerič, ravnatelj Srednje trgovske šole Ljubljana, ene od samo še dveh strokovnih šol na področju trgovine.

»Verjamem, da višja izobrazba posamezniku omogoča njegovo večjo fleksibilnost na trgu dela, kar velja tudi za družbo kot celoto. Predlog in poteze v zvezi z deregulacijo poklica vidimo kot predlog deregulacije blagovnega manipuliraja in nikakor ne poklica prodajalec, ki mora imeti za svoje uspešno delo podlago v strokovni izobrazbi na področju trgovine. S slabšo storitvijo za potrošnika se vsekakor ne bo doseglo večje porabe v družbi in s tem tudi ne večje gospodarske aktivnosti. Nasprotno. Zaradi vse zahtevnejšega tržnega okolja smo prepričani, da bi bilo treba uvesti izobraževalni program trgovca na 5. stopnji, dela v diskontih in samopostrežnih trgovinah pa deloma prepustiti blagovnim manipulantom.«

Natančnih podatkov, v kolikšnem času so mladi po končanem šolanju zaposleni, ni, po ocenah pa naj bi trajnejšo zaposlitev dobili v povprečju v treh letih po končanem šolanju, za določen čas pa lahko že takoj po njem. »A izkoriščanje zakonodaje še vedno omogoča, da delodajalci skrajno izkoriščajo zaposlene v trgovini s pogodbami za določen čas, s študentskim delom in drugimi oblikami dela,« poudarja Jerič.

Odziv smo poiskali tudi pri Andreji Preskar, ravnateljici Srednje ekonomske šole Ljubljana, ki pravi: »Vedno znova se soočamo s problemom, ko želimo nekaj, kar se nam ne zdi v danem trenutku najbolj smotrno, ukiniti. Nedvomno ukinitev programov predstavlja hitro in navidezno učinkovito rešitev, a šolski sistem ne deluje tako. V preteklosti smo bili temu priča že nemalokrat. Ko pride do zapletov in nejasnosti, pa rešitev ni. Zato menim, da je treba predvsem razmisliti o posodobitvi šolskega programa in ga prilagoditi potrebam trga dela.«

Deregulacija bo torej sledila tudi v turizmu. Dr. Anton Gosar pravi, da na neki način razume vlado, ki želi kratkoročno doseči »boljšo prihodnost« gospodarstva precej po vzoru ameriških deregulacij. »A vlada se ne vpraša, kako bo s kvaliteto storitev in zadovoljstvom odjemalcev. Poznam deregulacijo v ZDA na področju letalstva. Po deregulaciji je šlo za potrošnika in za okolje vse na slabše. Prej so obstajale direktne letalske povezave do poljubnih krajev, sedaj pa letijo letala množično le med vozlišči, naprej pa druga druge letala do številnih v okolici: v zraku je sedaj več letal, večji je gospodarski učinek, torej profit, letalskih družb, vendar pa morajo potniki pogosteje prestopati, zaradi česar so seveda zadovoljni samo lastniki lokalov na letališčih. Zaradi povečanega prometa je tudi bistveno večje onesnaženje okolja.«