Aprila 2009 je bil izveden mednarodni natečaj za arhitekturno rešitev Plečnikovega stadiona. Na natečaj je prispelo šest rešitev, tri iz domačih in tri iz tujih arhitekturnih birojev. Mednarodna ocenjevalna komisija je izbrala projekt, ki je spoštoval možnosti prenove Plečnikovega stadiona, ki v obdobju izvedbe natečaja ni imel formalnopravnega statusa kulturnega spomenika. Evidentiran je bil le kot kulturna dediščina.
Odlok o razglasitvi Plečnikovega stadiona za spomenik državnega pomena je vlada Republike Slovenije sprejela šele poleti 2009. Zato zavod tega dokumenta, kot v svojem prispevku zavajajoče navaja dr. Peter Krečič, pri izdaji kulturnovarstvenih pogojev ni mogel upoštevati. Zavod mora pri svojem delu dosledno upoštevati vso zakonodajo in predpise s področja varstva kulturne dediščine, prostora, gradbeništva idr., kar ve tudi pisec pisma, ki je bil o konkretnih problemih varstva stadiona tudi obveščen. Težav pri vzdrževanju in ohranjanju tako velikega in kompleksnega spomenika in hkrati tako pomembnega avtorja pa je ogromno. Zavod mora poleg želje po popolni ohranitvi z minimalnimi posegi upoštevati tudi želje vsakokratnega lastnika ali uporabnika, sosedov (kar se je v tem primeru izkazalo kot zelo pomembno) in širše družbene skupnosti. Sredstva za obnovo so zelo omejena, poleg tega pa mora na koncu še zagotoviti, da bo spomenik živel, čeprav ne vedno v svoji prvotni funkciji.
Zavod deluje v realnih razmerah z realnimi ljudmi in hkrati z mislijo na prihodnost. Upoštevati mora različne vidike in udeležence, kar je izjemno težka naloga, še posebej v teh zaostrenih gospodarskih pogojih, zato bi od tako pomembnih strokovnjakov, kot je dr. Peter Krečič, pričakovali strokovno sodelovanje in tudi razumevanje problematike, ki je nekoč že bilo, in ne netočnih in nekorektnih navedb in apelov, ki ne pomagajo rešiti spomenika.
Če bo nastopil novi investitor ali uporabnik, bo zavod kot vedno ravnal v skladu s svojimi strokovnimi standardi, obstoječo zakonodajo in (upamo) sodeloval tudi z dobronamernimi zunanjimi strokovnjaki.
Tako je januarja 2014 ZVKDS podal javno pobudo različnim akterjem in odločevalcem za pripravo enovitega projekta, ki bi ovrednotil vse potrebne aktivnosti za izvedbo prenove (konservatorsko-restavratorski projekt je že narejen) in predvidel tudi ustrezni program (športni, kulturni itd.) prenovljenega objekta. Ob tem je ZVKDS predlagal tudi širšo javno razpravo, kateri bi se pridružili tako strokovna kot laična javnost.
Žal odziva na pobudo s strani nagovorjenih nismo prejeli. V zavodu zato upamo, da bo naša pobuda tudi zaradi problematike, ki jo je načel dr. Krečič, obravnavana in da bo bežigrajski stadion vendarle dočakal svojo revitalizacijo.
BORIS VIČIČ, vodja OE Ljubljana ZVKDSPreberite še: Prenova stadiona arhitekta Jožeta Plečnika ali polom slovenskega spomeniškega varstva
