V širnem svetu, na katerega Slovenija po nekaterih podatkih meji, pa je stvar še bolj preprosta. Pol sveta ima knjižne lestvice predpisane, na njih pa običajno kraljuje ena sama, edina dovoljena knjiga, ki bralcem ponuja preproste odgovore na zapletena vprašanja o kuhanju, ženski modi, duševnem in telesnem zdravju, vzgoji otrok, spolnosti, osebni higieni in tudi o starševskih sposobnostih istospolnih ljudi. Druga polovica, tista, ki knjige kupuje na internetu, pa medtem barva. Najbolj prodajana knjiga v knjigarni vseh knjigarn, na zloglasnem Amazonu, je namreč pobarvanka za odrasle.

Branje je, tako gre to najbrž razumeti, v sodobnem svetu dokončno obveljalo za prezahtevno opravilo, ljudje so na delovnem mestu preobremenjeni in ko pridejo domov, svojih pregretih možganov res ne morejo trpinčiti še z literaturo. Še pred nekaj leti je sicer veljalo, da se lahko utrujeno glavo spočije z lahkotnejšim branjem, in na knjižnih lestvicah so kraljevale romantične in detektivske pripovedke pa gospodinjska pornografija in druge fantazijske pravljice za odrasle, ki so si z branjem krajšali čas in bežali iz svoje dolgočasne, monotone realnosti.

A življenje je v preteklih letih postalo že tako naporno, da ljudje niti Dana Browna in E. L. James ne zmorejo več. Tako imenovani strokovnjaki so jim zato svetovali, naj v roke raje vzamejo barvice in začno barvati kužke in medvedke. Sproščanje je najbolj razširjena religija 21. stoletja in ker ljudem nirvane ni uspelo doseči ob gledanju mehiških nadaljevank ali tretjega programa TV Slovenija, so pač poskusili z barvanjem.

Čudežna pobarvanka Johanne Basford, Secret Garden, ta čudežna prodajna uspešnica, o kateri šušljajo zvezdniki od Amerike do Koreje, naj bi ljudem pomagala preganjati nadležne misli in jim omogočala popoln odklop možganov, kar je v današnjem preobremenjenem svetu najbrž enako stanju popolne blaženosti. Enako sreči.

Verjamem, da je njegovo visočanstvo dalajlama dolgo z nasmeškom opazoval, kako se zahod vse bolj otepa razmišljanja in se le še sprošča, in morda si je mislil, da smo končno dojeli, za kaj pravzaprav gre. Morda se je za trenutek celo nadejal, da se bodo zahodnjaki, potem ko se bodo naveličali sproščanja z igranjem videoiger, obiskovanjem nakupovalnih centrov in poslušanjem zgoščenk z zvoki narave, začeli množično spreobračati v budiste in meditirati. A ob novici, da po novem svojega duha umirjajo z barvanjem rozet in vencev, je bržkone tudi sam uvidel, da jim ni pomoči. Najbrž je dojel, da sodobni svet nima prav nobene želje, še manj potrebe po doseganju višje zavesti, ampak bi se zgolj rad odklopil. Edina mantra, ki si jo iz dneva v dan ponavljajo srečni ljudje našega časa, se namreč glasi: Ne mislim, torej sem.

Kdor ne misli, ta ni pod stresom, in kdor ni pod stresom, bo živel dlje. Tako pridiga sodobna forumska psihologija in le vprašanje časa je, kdaj bo WHO mišljenje tudi uradno razglasila za najnevarnejšo bolezen tretjega tisočletja, jo ožigosala za vzrok vseh naših bolezni in duševnih motenj. In potem bosta Roche in Novartis tekmovala, kdo bo prej na trg spravil čudežno zdravilo proti razmišljanju, tabletke za kontrakogitacijo, ki jih boste, po predhodnem posvetovanju z zdravnikom in farmacevtom, našli v vsaki bolje založeni knjigarni, pardon, lekarni. Da, kot vse kaže, niso več daleč časi, ko bomo misli izganjali iz svojega telesa, kakor bi bile virus ptičje gripe, filozofe in druge mislece pa zapirali v karantene, da ne bi koga okužili.

Stres je pač pandemija našega časa, ki seveda še zdaleč ni neka nedolžna nadlogica, a vse bolj jasno je tudi to, da se pod krinko križarskega boja proti stresu odvija tudi boj za praznjenje človeških glav. Svet, ki v strahu pred stresom ne želi več brati resnih, za njihove možgane prezapletenih knjig, ki bi napeljevale k razmišljanju in postavljale pod vprašaj njihova stališča in prepričanja, zato postaja zrcalna podoba sveta verskih blaznežev, ki živijo skoraj enako brezskrbno življenje, v katerem je bilo vse že zdavnaj razjasnjeno in zapisano v sveti knjigi in se zato med njihovim rojstvom in smrtjo ni treba o ničemer spraševati in v nič dvomiti.

Krasni novi svet nam nastaja pred našimi očmi in ni čudno, da smo se znašli na robu tretje svetovne vojne, ali da smo morda že pahnjeni čezenj. A naj vas to, prosim, ne skrbi. Skrbi povzročajo stres, stres pa ogroža vaše zdravje. To pa nikakor ni nekaj, česar bi si želeli. Zato raje nemudoma odložite časopis in pojdite kaj pobarvat. Mislite nase. Pardon. Ne mislite. Samo barvajte in vse bo v redu.