Mater umoril neprišteven, očeta ne

Ali je Robert Supančič neozdravljivo duševno bolan ali se zgolj spreneveda, ko trdi, da se ne spominja, kako je 6. decembra lani kruto umoril svojega očeta Boruta Supančiča? To je ključno vprašanje, na katero bo morala odgovoriti predsednica sodnega senata Danila Dobčnik Šošterič. Mariborska okrožna sodnica je bila že v preteklosti odgovorna za sodno pretehtavanje Supančičeve kazenske odgovornosti. Julija 2003 mu je izrekla ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, ker je 26. aprila istega leta v neprištevnem stanju z nožem surovo umoril svojo mamo.

Tudi svojega 64-letnega očeta je Supančič napadel z nožem. V družinski hiši v Zgornji Kungoti ga je trikrat zabodel, nato ga je še živega obglavil. Potem ko se je preoblekel, je sedel v očetov avto in se odpeljal na Dunaj, truplo pa je kmalu zatem odkril njegov stric. Policija je nemudoma objavila opozorilo, da je storilec na begu in da je zelo nevaren, ker obvlada borilne veščine. V Avstriji so ga izsledili še isti dan. Sled jim je pustil Supančič. Poklical je nekega avstrijskega znanca in mu priznal umor. Ta oseba je nato poklicala Robertovega strica, ki je obvestil slovensko policijo, ti pa so stopili v stik z avstrijskimi kolegi. Supančiča so aretirali v preddverju dunajskega hotela. V potovalki je imel dva noža in škarje.

Tožilec ponudil 28 let zapora

Za tožilca Tilna Iviča je zadeva jasna – Supančič očeta ni umoril v afektu zaradi zamegljene zavesti. To je namreč ugotovil psihiater Mladen Vrabič. Sodni izvedenec meni, da se je storilec zavedal svojega početja in posledic, njegovim trditvam, da se ničesar ne spominja, pa ne kaže verjeti. Zato tožilec pri odmeri zaporne kazni v primeru priznanja krivde ni našel olajševalnih okoliščin. Triintridesetletnemu obdolžencu je ponudil kazen 28 let zapora.

»Ali priznate krivdo?« je Supančiča na včerajšnjem predobravnavnem naroku vprašala sodnica. »Želel bi povedati, da imam svojega očeta zelo rad,« je začel obtoženi tiho in počasi govoriti. Dobčnik-Šošteričeva ga je takoj prekinila. »Nismo še tako daleč in vam vsega tega ni treba govoriti. Boste ali ne boste priznali?« ga je znova vprašala. »Ne spominjam se dogodkov v Kungoti,« je zamomljal Supančič. Sodnica je iz tega sklepala, da krivde ne priznava.

Zagovornik Viktor Osim je zatem predlagal, naj sodišče pridobi sodni spis iz postopka zaradi umora Slavice Supančič. »Vrabič sicer pravi, da je pregledal tudi to dokumentacijo, vendar bi jo rada videla tudi obramba. Ne nazadnje sodi sodišče in ne psihiater,« je spomnil odvetnik. V tistem postopku je sodišče na podlagi več mnenj psihiatrov ocenilo, da Supančič neozdravljivo boleha za shizofrenijo in je moril v stanju zamračenega uma. Po komaj treh letih je smel zapustiti psihiatrijo, leta 2009 pa se je končalo še njegovo ambulantno zdravljenje.

Ali ima kaj dodati k predlogu zagovornika, je Supančiča vprašala sodnica. »Težko sprejmem, da je moj oče pokojen. Počutim se globoko čustveno in duševno prizadetega,« je potožil Supančič. Glavna obravnava se bo začela 23. aprila.

Sojenje umor