Zbiranje vlog za letošnje subvencije traja že mesec dni, vendar Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja opozarja, da so jih kmetje do velikonočnih praznikov oddali dobrih šest tisoč manj kot lani v tem času. Poziva jih, naj pohitijo, saj je oddana vloga pogoj za pridobitev plačilnih pravic, ki jih bodo letos razdelili na novo, veljale pa bodo do leta 2020. Počasni bodo dodatno kaznovani: za vsak delovni dan zamude pri oddaji subvencijskih vlog jim bodo namreč plačilne pravice oklestili za tri odstotke, vrednost preostalih zahtevkov pa za odstotek.
Muči jih »podnebni paket«
Letos so kmetje v dodatni zagati, saj je začel veljati nov program razvoja podeželja (PRP), ki prinaša številne spremembe, če uveljavljajo tudi kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP), pa morajo pred oddajo subvencijske vloge pripraviti še program aktivnosti. Prav ukrepi KOPOP so med kmeti izzvali največ negodovanja. Mnogi se jim zdijo neživljenjski, zato je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že sklicalo delovne skupine, ki naj bi pripravile predlog sprememb. Odobriti jih mora tudi evropska komisija, in če želijo, da bodo začele veljati že prihodnje leto, jih morajo v Bruselj poslati do konca junija.
Novi PRP je, kar zadeva operacije KOPOP, najbolj vabljiv za velike ravninske kmetije, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in zelenjadarstvom, zato ne preseneča, da so doslej največ subvencijskih vlog (477) oddale prav te, še nobene pa hmeljarji. Za zdaj je za ukrepe KOPOP skromen tudi odziv sadjarjev (oddanih je vsega 41 vlog), prav tako vinogradnikov (le 57 vlog). Zanimanja ni niti za dodatno plačilo za rejo lokalnih pasem živali, ki jim grozi izumrtje, saj agencija ni dobila še nobene vloge. Enako velja za ukrep »steljniki«. To so vlažni travniki, ki so pomembno zatočišče številnih živalskih vrst, denimo metuljev, in jih praviloma kosijo zelo pozno, trava pa je po večini uporabna le za steljo, od tod tudi ime. Kdor želi uveljavljati dodaten denar na teh travnikih, bi jih smel kositi šele po 25. avgustu.
Za »ptičje« ukrepe ni veliko zanimanja
Skromen je tudi odziv kmetov (zahtevke jih je za zdaj oddalo le 15) za rejo domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, enako za planinsko pašo (le 31 vlog) in ukrep »habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov«, namenjen zaščiti travniških ptic, ki gnezdijo na tleh. Tudi zanj je doslej prispelo le 31 vlog, saj košnja takšnih travnikov ni dovoljena pred 1. avgustom, prepovedana sta tudi gnojenje in paša, kositi pa je treba od enega roba travnika proti drugemu oziroma od sredine travnika navzven. Plačilo za hektar takšnega travnika znaša 158,20 evra.
Podatki kažejo, da so uradniki na kmetijskem ministrstvu, ki so pripravljali novi PRP, s številnimi ukrepi udarili mimo. Toda spremembe tega strateškega dokumenta bi v Bruslju uveljavili še težje, kot so dosegli njegovo potrditev.
