Desetletja sodelovanja pri televizijskih in radijskih oddajah, časopisih, pisanje knjig, več tisoč humoresk in pol stoletja oblikovanja kulturnega življenja v Beli krajini je le grob povzetek njegovega ustvarjalnega življenja. Ideje še vedno kar vrejo iz njega. Svoji hudomušnosti je dal krila s šolo Brihtna glava na Radovici, ki privablja obiskovalce iz vse Slovenije. V šoli tako kot v 50. letih prejšnjega stoletja poje šiba, v kotu na tleh pa neposlušnega učenca čaka koruzno zrnje.
A njegovo življenje se vendarle ne vrti samo okoli humorja. Kot nekdanji ledvični bolnik dobro ve, kaj pomeni vožnja z reševalnim vozilom čez Gorjance trikrat na teden na dializo v Novo mesto. Iz Metlike do Novega mesta in nazaj je šestdeset kilometrov, z Vinice še mnogo dlje. Na leto je to skoraj 10.000 kilometrov. Izjemno naporna pot že za zdravega človeka, kaj šele za bolnega, ki je po pet- ali šesturni dializi povsem izčrpan. »Jože Stegne z Vinice je predlagal, da bi naredili dializni center v Črnomlju. Pred tremi leti so me okronali za predsednika iniciativnega odbora. Zdaj smo tako daleč, da bo dializni center v domu starejših jeseni zaživel. To bo za belokranjske dializne bolnike neprecenljiva pridobitev. Sam sem dve leti in pol hodil na dializo. Leta 2001 sem dobil ledvico in mi še zdaj čudovito služi.«
Njegovo otroštvo v času praznih trgovin, »Trumanovih jajc« in mleka v prahu je bilo, pravi, bistveno bogatejše kot današnje življenje mladih, z najboljšima prijateljema pametnim telefonom in računalnikom. Bolj kot premoženjske razlike ga danes motijo osiromašeni odnosi. Ko pogovor nanese na belokranjsko gospodarstvo, pa takoj potegne primerjavo s kulturo. »Kar se v Beli krajini dela ljubiteljsko, je izjemno. Predstavitve pesniške zbirke nekega lokalnega pesnika, denimo, se udeleži tudi po dvesto ali tristo ljudi. Če bi bilo še gospodarstvo tako razvito kot kultura, bi lahko bila Bela krajina vzor Sloveniji. A za to so potrebni drzni načrti in višje plače.« Tudi boljša cesta, seveda, ne pa avtocesta. »Še hitreje bo ljudi peljala mimo, proti hrvaški obali,« se strinja z bojaznijo nekaterih turističnih delavcev. Ob tem bi morala država začeti razmišljati tudi z druge plati, pravi. Naravno, čisto okolje bi namreč lahko kmalu postalo neprecenljivo. In tu bi imela Bela krajina pomembno prednost pred drugimi, »razvitimi« območji.
