Od začetka padanja cen nafte pred devetimi meseci so se krepila pričakovanja o novih prevzemih in združitvah podjetij naftne industrije. Po Halliburtonovem prevzemu konkurenta Baker Huges za 35 milijard ameriških dolarjev in Reposolovem nakupu Talisman Energy of Canada je prevzemna vročica zajela tudi največje med igralci. Royal Dutch Shell končuje pogajanja za nakup BG Group za kar 70 milijard dolarjev oziroma skoraj dvakratnik slovenskega bruto državnega produkta.
Ponujena cena kar za 50 odstotkov presega borzno ceno delnice dan pred objavo namere. Tako nastaja evropski energetski gigant tako na področju črpanja in predelave nafte kot na področju črpanja, distribucije in trgovanja z utekočinjenim naftnim plinom.
Z velikimi številkami operirajo tudi centralne banke in ECB je marca začela kupovati obveznice držav območja evra (tako imenovano kvantitativno sproščanje). V prvem mesecu so centralne banke držav članic evrske skupine odkupile za 47,4 milijarde evrov obveznic. Največ so kupile nemških (11 milijard evrov) in francoskih (8,7 milijarde evrov) obveznic. Slovenskih so kupile za 209 milijonov evrov. Nemčija trenutno dosega proračunski presežek in potreba po novih izdajah je manjša, medtem ko mora delež nemških obveznic med vsemi odkupljenimi dosegati približno eno četrtino. Centralne banke bodo torej kupile občutno več nemških obveznic, kot jih bo izdanih. Pri tem pa bodo imele izgube, saj jih kupujejo pri negativnih donosih.
Le upamo lahko, da bo plima poceni denarja zalila tudi kupce slovenskih podjetij, ki so trenutno v postopku privatizacije. V primerjavi z alternativnimi (negativnimi) donosi so naložbe v delnice in podjetja hitro zanimivejše kot pred leti. Delničarji Telekoma Slovenije, Pivovarne Laško in Cinkarne Celje tiho upajo, da bodo tudi oni dočakali kakšno veliko številko. Čeprav bo z globalnega vidika komaj opazna.
