Javni gospodarski zavod Brdo skrbi za protokolarne objekte; več med njimi jih ima tudi turistične vsebine in različno ponudbo. Direktorica JGZ Brdo Špela Munih Stanič pravi, da so se odločili, da bodo naredili privlačnejšo tudi Vilo Bled in tako že urejajo njen obsežen park na jezerski obali. V začetku junija bodo obiskovalci in sprehajalci tam na delu videli tudi cvetličarske strokovnjake, ki bodo okolje protokolarnega objekta in hotela še dodatno polepšali.

Medtem država oddaja čolnarno pri vili, ponovno pa bodo odprli tudi kavarno Belvedere, kar bo vsaj malo poživilo dogajanje ob tem državnem objektu. Vlada RS ga je leta 2012 uvrstila na seznam za prodajo, saj ni več videla smisla v vzdrževanju in prenovi objekta, ki je skozi zgodovino pod svojo streho gostil kronane glave in je bil tudi ena izmed rezidenc ob koncu države Jugoslavije. Zadnji najemnik je bilo blejsko podjetje Sportina, ki pa ambicioznih načrtov ob prevzemu ni moglo uresničiti zaradi splošne krize in lastne finančne nemoči. Tako je Vila Bled dejansko zastarel objekt z zajetno popotnico hudih težav z vzdrževanjem. Zato je bil do zdaj ta turistično-protokolarni objekt v posameznih mesecih kar zaprt, letos pa naj bi bil odprt do konca leta.

Bogatega kupca od nikoder

Ker Vila Bled za tri milijone evrov ni našla kupca, je še vedno v državnih rokah. Točno nasproti nje je na jezerski obali zelo lepo prenovljena, prav tako državna protokolarna Vila Zlatorog, žal pa tik ob njej nezadržno propada prazen objekt Pristava. Tudi zanj je država neuspešno iskala kupca. Nekdanji trgovsko-prireditveni center že pokojnega podjetja Almira iz Radovljice je bil načrtovan kasneje kot kulturni center, a so se vsi načrti izjalovili in je tudi ta zdaj že desetletje le klavrn spomenik državnega ravnanja s premoženjem. Skupaj z omenjeno vilo je bil v času dinastije srbskih Karađorđevićev celota. Žal v nobenem izmed njiju doslej ni še noben vlagatelj prepoznal poslovne priložnosti. Tako ostaja, kljub urejanju parka, elitna turistična lokacija na Bledu zgled nesposobnosti države lastnice, ki se ne more znebiti bremen lastnine, ki iz leta v leto izgublja vrednost, saj brez večje naložbe ne zmore več privabiti gostov, ki bi si jih na Bledu sicer želeli.

Ob tem velja dodati, da so zasebne vile premožnih Slovencev, kot sta Janez Škrabec z Belvederjem in Igor Lah z vilo Rog, zgledni primeri prenov od nekdaj elitnih objektov na obali Blejskega jezera. Vila Prešeren pa je potem, ko je iz državne prešla v zasebno last (Bahtijar Bajrović oziroma Sportina), vsekakor eden najuspešnejših turističnih objektov na sami obali.