To ni lokalna ameriška posebnost, ampak hrbtenica globalne politike ameriške države, ki tesno sodeluje z britanskimi, avstralskimi, kanadskimi in novozelandskimi agencijami. Globalna vohunska mreža je imperialna agencija, ki prebivalcem vsega sveta piše elektronske biografije, v katerih so vsa njihova službena in intimna pisma, fotografije, ki jih delijo z znanci, zdravstvene kartoteke in telefonski pogovori. Življenja prebivalcev sveta so popolnoma transparentna za državno agencijo, ki je bila do Snowdnovih razkritij dimenzij njenega delovanja sama popolnoma zavita v temo. Stasi, KGB, Udba in Securitate nikoli niso imele tako globokega in tako popolnega dostopa do intime posameznika. Snowden nam je pokazal, kaj zmore Nacionalna agencija za državno varnost, zmore pa zelo veliko. Organizacija, ki lahko prisluškuje osebnemu telefonu Angele Merkel, lahko ubije kogar koli. Te reči je dobro vedeti, četudi je misel na konstantni nadzor zdaj, prav v tem trenutku in v vseh trenutkih življenja zares antipatična. Računalniški programerji so običajno plašni in asocialni ljudje, Snowden je svojim dejanjem pokazal velik državljanski pogum. Ko država napade lastne državljane, je domoljubova dolžnost, da jo izda. Ni slab sklep za tehnika, ki razmišlja v ničlah in enicah. Država je nanj udarila z vso svojo institucionalno močjo in ga kaznovala z izgnanstvom v Moskvo, edini kraj na svetu, kjer je lahko prepričan, da ga ne bodo izročili ameriškim oblastem. Bolje izgnanstvo v Moskvi kot dosmrtna ječa v Ameriki. Takšno dejanje zasluži spomenik, Fort Green pa je pravo mesto zanj.

Brooklyna ni težko imeti rad. To je multikulturna samostojna republika in središče civiliziranega sveta, ne pa provincialni Manhattan, ki privlači barbare. Za nekaj let sem se na mejo med Williamsburgom in Greenpointom naselil prav v času, ko sta se obe četrti Brooklyna iz ozemlja zarjavele industrijske arheologije preoblikovali v prelepo rezidenčno okolje. Omejitve industrijskih predelov mesta niso veljale več, ograje so se podirale, prepovedani prostori ob obali so postali sprehajališča. Niso pa še začela veljati stroga pravila urbanega življenja uglednih rezidenčnih četrti. Redek trenutek izkustva svobode v središču mesta. Območje med Greenpointom in Fort Greenom se je razvilo v svobodno ozemlje, kjer je bilo vse mogoče. Del parka McCarren je slikar, ki je bil po rodu libanonski šiit, prekopal v vrt in ga ogradil, stanovalci ob parku so se strinjali, da je to vrt njihove skupnosti, in so od občinskih oblasti zahtevali registracijo in zaščito vrta. Nihče se ga ni dotaknil. Opuščena tovarna cerkvene opreme, v kateri so bili še dva metra visoki kipi Jezusa Kristusa, device Marije in svetega Jožefa, je postala snemalni studio, kamor je hodila snemat Norah Jones. Slovenski kipar Božo Kemperle se je naselil v tovarni žarnic, kjer dela čudeže iz odvržene elektronske opreme. Ko so hotele mestne oblasti v bližini stanovanjskih hiš postaviti termoelektrarno, je vsa četrt skočila na noge. Najprej se je v trgovini z organsko prehrano pojavil plakat, da organizirajo protest. V enem tednu so bili plakati po vseh trgovinah in tudi na banki, v štirinajstih dneh je bilo med mostovoma Queensboro in Brooklyn petnajst samoorganiziranih četrtnih protestnih komitejev, ki so pripravljali proteste, pisali peticije in pošiljali delegacije v mestno hišo. Po treh tednih je v klub Warsaw prišla Patti Smith z dobrodelnim koncertom za financiranje dejavnosti. Dogajanje je opazil lokalni kongresnik, ki so mu grozile volitve, začel je govoriti o demokratično izraženi volji državljanov, javni tožilec je začel preiskovati morebitne mafijske povezave in o termoelektrarni nihče več ni govoril.

V tem okolju so trije zakrinkani umetniki Snowdnu postavili doprsni spomenik. Za podnožje so uporabili steber v spominskem parku, ki je posvečen 11.500 ujetnikom iz ameriške vojne proti kolonialnemu gospostvu britanskega imperija. Britanci so ujetnike zaprli na ladje na Vzhodni reki, kjer so zaradi gneče, pomanjkanja in bolezni umirali v tisočih. Ženske in moške so zagrebli na bregovih reke ob trdnjavi, ki je kraju dala ime. Američani so jim kot borcem za svobodo postavili visok obelisk, ki se spogleduje s Kipom svobode zunaj na morju.

Kraj je bil logičen. Tam se časti svobodo in boj proti kolonialni samopašnosti. Snowden je svoje naredil za oboje, kip se je lepo usedel na prazen steber, pod katerim stoji bronast orel z razprtimi krili. Tam je stal pol dneva. Že dopoldan so ga uslužbenci komunale prekrili z modro ponjavo, ponoči pa so ga ob varstvu policije odstranili. Niso ga privezali za tank in odvlekli kot Sadama Huseina v Bagdadu leta 2003, ampak so ga vljudno dvignili z dvigalom in odpeljali v skladišče. Takšna dejanja so napad na nacionalno varnost. Odstranjevanje umetniških poklonov borcem za svobodo nosi nesrečo. Prej ali slej se maščuje.