Program ji je dal energijo in pogum
»Imela sem idejo, a nekako nisem našla energije in poguma, da zares odprem svoje podjetje. Program mi je dal ravno to. Zdaj delam, kar si želim in imam rada,« pripoveduje Novomeščanka Teja Martinovič. Takoj po koncu programa lansko leto je odprla podjetje, v okviru katerega ponuja varstvo, oskrbo, sprehajanje psov, najmlajše otroke pa uči telovadbo, plavanje in rolanje.
Z izdelano idejo, izdelavo lesenih didaktičnih igrač, se je v projekt vključil tudi arhitekt Darko Plevnik, v Novo mesto priseljeni Ljubljančan. Manjkalo mu je predvsem ekonomskih veščin. »Po projektu sem imel že toliko oblikovane zamisli, da sem dobil vlagatelja na Dolenjskem. Potem smo šli na največji sejem igrač v Nürnberg, kjer smo iskali prve odzive v tujini. Izdelek namreč zahteva preveč finančne osnove, da bi bil trg samo Slovenija. Bili smo presenečeni, saj je bil odziv z vsega sveta. Resda gre za precej drago igračo, ampak to upravičujemo z uporabnostjo, kajti otrok z igračo raste, jo nadgrajuje z dodatnimi kompleti.« Plevnik, ki bo v kratkem odprl podjetje, si želi, da bi s prvimi igračami na trg prišel že konec leta.
S skupnimi močmi do uresničitve ideje
Udeleženci programa podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. V tem času imajo na voljo vso potrebno infrastrukturo za razvijanje podjetniške ideje, ob izobraževalnem programu pa tudi mentorje in strokovne predavatelje iz podjetniškega sveta. »Udeleženci delajo v skupini po deset ljudi, vsak ima znanje s svojega strokovnega področja in ga tako prenaša drugim. Mnogi udeleženci ravno to poudarjajo kot največjo dodano vrednost programa,« pravi Smiljićeva.
Tako so se v eni od skupin našli Silvija Špehar, Marko Sladič in Jernej Redek. V novomeški inkubator v Podbrezniku so prišli vsak s svojo, po štirih mesecih pa odšli s skupno idejo pridelave in predelave konoplje ter izdelave kozmetičnih izdelkov hemptouch. Njihovo podjetje Kanas živi že dobro leto. Lani je trojica prvič požela svojo njivo konoplje. »Sama si verjetno ne bi upala stopiti na takšno pot. Ogromno smo tvegali, izgubili marsikateri evro po nepotrebnem, toda brez tega nam zagotovo ne bi uspelo,« dodaja Špeharjeva.
Udeleženci v en glas poudarjajo, da gre za odličen program. A kot je dejala Smiljićeva, je njegova prihodnost vprašljiva. »Do tega trenutka še nimamo informacije, ali se bo v prihodnjih letih sploh še izvajal. Če ga ne bo več, bi bila to velika škoda, saj je program prepoznan v okolju, mladi so ga dojeli kot svojo veliko priložnost.«
Je nadaljevanje projekta vprašljivo?
Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odgovarjajo zelo nejasno, predvsem pa birokratsko. Predvidevajo namreč najprej celostno ureditev področja, kar naj bi bila podlaga za načrtovanje nadaljnjih ukrepov na področju podjetništva mladih. »Možnost začetka izvajanja nove finančne perspektive 2014–2020 je odvisna predvsem od organa upravljanja oziroma od tega, kdaj bodo pripravljene vse podlage za začetek izvajanja.«