Damjan Žugelj se je kot direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) vrsto let uvrščal med najbolje plačane javne uslužbence oziroma funkcionarje. Imel je kar okoli 6000 evrov bruto mesečnih prejemkov. Čeprav je agencijo zapustil šele po poteku mandata in ni bil predčasno razrešen, je ob odhodu dobil še odpravnino v višini šestih mesečnih plač.
Izplačilo odpravnine so nam uradno potrdili tudi na ATVP. Kot so pojasnili, je Žuglju v skladu s pogodbo o zaposlitvi tudi ob rednem prenehanju mandata bodisi pripadla odpravnina bodisi bi mu morali ponuditi nadomestno zaposlitev. Žugelj, ki včeraj ni bil dosegljiv za komentar, je lahko celo sam izbral, katero od obeh možnosti bo sprejel. Toda ob tem opozorimo, da nadomestne zaposlitve niti ne bi mogel sprejeti. Že mesec dni pred tem, ko mu je potekel mandat direktorja ATVP, ga je namreč upravni odbor družbe za upravljanje Alpen Invest (nekdanji NFD DZU) imenoval za novega izvršnega direktorja.
Pogodbo podpisala zdajšnja v. d. direktorja
Kako je mogoče, da je Žuglju odpravnina pripadla tudi v primeru rednega prenehanja mandata? »Pri določitvi višine nadomestila smo dosledno upoštevali zakon, ki ureja prejemke poslovodnih oseb v subjektih v večinski državni lasti (tako imenovani Lahovnikov zakon, op. p.),« se izgovarjajo na ATVP. Kot dodajajo, je vsebino pogodbe in višino nadomestila določil svet ATVP, z Žugljem pa je pogodbo podpisala Anka Čadež. Ta je v tistem času opravljala funkcijo namestnice predsednika sveta ATVP. Do začetka maja, ko bo vodenje agencije prevzel Miloš Čas, pa Čadeževa kot vršilka dolžnosti direktorja vodi agencijo.
Podobne ugodnosti ob rednem poteku mandata imajo le še na Banki Slovenije, ki pa ne sodi v sistem javnih uslužbencev. Guvernerju in viceguvernerjem, ki po poteku mandata niso bili ponovno imenovani na to funkcijo, pripada nadomestno delovno mesto, če bi to odklonili, pa odpravnina v višini šestih mesečnih plač. Direktor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Sergej Simoniti v primeru rednega prenehanja mandata medtem ni upravičen niti do nadomestne zaposlitve niti do izplačila odpravnine.
Kdo še ni upravičen do odpravnine
Manj ugodnosti ob rednem prenehanju mandata imajo tudi predsedniki in člani uprav državnih podjetij. Ti so do odpravnine v višini največ šestih mesečnih plač upravičeni le v primeru predčasnega odpoklica s funkcije iz nekrivdnih razlogov, medtem ko jim v primeru rednega prenehanja mandata v najboljšem primeru pripada le nadomestno delovno mesto.
Še strožja so merila pri izplačilih odpravnin javnim funkcionarjem. Direktorica finančne uprave Jana Ahčin in generalna direktorica statističnega urada Genovefa Ružić ob prenehanju mandata tako nista upravičeni do odpravnine, temveč le do nadomestne zaposlitve, saj sta imeli pred nastopom te funkcije status uradnika. Odpravnino direktorja Umarja Boštjana Vasleta, ki ima status uradnika in je bil pred prevzemom funkcije na uradu zaposlen za nedoločen čas, medtem ureja zakon o delovnih razmerjih.
Odpravnine ob odstopu z vrha Agencije za varstvo konkurence (AVK) oziroma komisije za preprečevanje korupcije (KPK) nista prejela niti Jani Soršak in Goran Klemenčič. Na KPK pojasnjujejo, da vsa plačila ureja zakon o funkcionarjih. Po tem zakonu je funkcionar, ki iz objektivnih razlogov ne more dobiti druge ustrezne zaposlitve, upravičen do nadomestne plače v višini 80 odstotkov zadnje plače. Koliko časa bo funkcionar po prenehanju mandata prejemal to nadomestilo, je odvisno od posameznega organa, v vsakem primeru pa se izplačilo predčasno prekine, če se posameznik znova zaposli ali začne opravljati pridobitno dejavnost.