Idejo je treba preveriti na trgu
Mladi celjski podjetnik Sašo Pompe priznava, da ga je na začetku malo skrbelo, kako se bo vživel v podjetniškem inkubatorju. »Nisem vedel, kaj naj sploh pričakujem. Podjetnik Matevž Petek, s katerim se poznava že iz osnovnošolskih časov, mi je dejal, da je to dobra stvar in da mi ne bo žal, če se bom včlanil. Resnično sem zelo zadovoljen. Podjetniški inkubator namreč ni samo cenovno ugoden prostor, ampak mnogo več. Gre za skupnost podobno mislečih ljudi, ki si med seboj pomagamo in imamo skupni cilj. Vsi želimo narediti globalno uspešen proizvod,« pravi diplomirani ekonomist, ki se je takoj po diplomi usmeril v računalniško programiranje in s partnerko pred nekaj meseci ustanovil podjetje DOMDOM. Z ekipo pripravljata mobilno aplikacijo homey, ki bo poskrbela za boljšo organizacijo opravil v gospodinjstvih. »Ideja izvira iz časov, ko sem še študiral in smo se s kolegi ravno zaradi pospravljanja večkrat sprli. Ko sva s partnerko začela živeti skupaj, je med nama zaradi tega prav tako prišlo do nesoglasij. Prepričana sva, da se zaradi slabe organizacije gospodinjskih opravil prepirajo v številnih drugih družinah, zato bi lahko bila aplikacija homey za marsikoga dobra rešitev.«
Pripravljeni so trdo delati
Pompe se zaveda, da je slovenski trg premajhen in da bo treba prodreti v tujino. Raziskava trga je pokazala, da bi lahko bil njihov proizvod zanimiv za sodobne evropske in ameriške mame, ki so zaradi dela večino časa zdoma, a kljub temu želijo svoje otroke naučiti reda in pospravljanja. V inkubatorju je tudi podjetje Zeleno mesto, ki se je lotilo razvoja aplikacije greener project, s katero bo uporabnik lahko zaznal energetsko kritične točke v svojem domu, skozi katere izgublja največ energije in povzroča največ emisij ogljikovega dioksida. Aplikacija bo seveda ponujala tudi rešitve. Podjetje Viar se ukvarja s prodajo očal za navidezno resničnost viarbox, ki delujejo skupaj s pametnim telefonom. Trenutno člani ekipe razvijajo programsko opremo za arhitekte, ki omogoča njihovim strankam, da se lahko s pomočjo navidezne resničnosti sprehodijo skozi tridimenzionalni model hiše, še preden je ta zgrajena. V inkubatorju sta tudi podjetje DOO, ki za iskalce in ponudnike prevoza razvija aplikacijo poberi me, ter ekipa Mycoprotein, ki želi letos razviti najbolj zdrav in okusen nadomestek mesnih izdelkov.
Podjetniški inkubator Savinjske regije ima svoje prostore na Gregorčičevi ulici 6, kjer je bil pred leti Center za socialno delo Celje. Občina je za projekt namenila okoli 55.000 evrov. Na dvesto kvadratnih metrih so uredili tri samostojne pisarne, devet prostorov za sodelanje (coworking), sejno sobo za sestanke, kuhinjo ter nekakšno dnevno sobo za druženje in s tablami za viharjenje možganov. Člani imajo na voljo zmogljiv internet, tiskalnik in ključ, da lahko v inkubator prihajajo, kadar koli želijo. Tudi konec tedna in ponoči.
Država finančno ne pomaga
Najem pisarne, ki je namenjena samo podjetjem, stane približno 120 evrov, za prostor za sodelanje pa je na mesec treba odšteti 40 evrov. Najame ga lahko vsak, ki je pripravljen svojo idejo predstaviti tudi drugim članom inkubatorja in se zaveže, da bo jim bo dvakrat na leto poročal, kako napreduje njegovo delo.
Direktorica Saša Lavrič, ki ima vse zasluge, da je inkubator v Celju zaživel, je razočarana, da država podjetniških inkubatorjev finančno trenutno ne podpira. Podprla je namreč samo tri univerzitetne inkubatorje v Ljubljani, Mariboru in Kopru. »To ni prav. Nič slabši nismo kot drugi. Trudimo se po svojih močeh, da bi naši študenti, dijaki in podjetniki razvijali svoje izdelke ter ostali v Celju. Želimo si tudi, da bi v našem mestu nekoč govorili, kaj je kdo ustvaril in kaj vse je možno narediti. Če bomo samo tarnali, kako je vse skupaj brez smisla, ne bomo nikamor prišli,« pravi direktorica, ki je članom inkubatorja skoraj kot druga mama. Skrbi za red, jih povezuje med seboj in spodbuja, hkrati pa jih obvešča, kje in kdaj se lahko prijavijo na različne razpise in kako je treba izpolniti vloge. »Res je, da bi lahko delali tudi doma, toda v inkubatorju je vse veliko lažje. Doma nimaš pravega nadzora, ne moreš preveriti svojega izdelka ali storitve. Si torej sam svoj sodnik, včasih preveč kritičen, včasih premalo. Če prideš v podjetniški inkubator, ti bo vsak povedal svoje mnenje. Če njih ne boš prepričal, da imaš resnično dober proizvod, potem boš tudi druge težko,« je prepričana Lavričeva.