Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN, ki lastnike stanovanjskih hiš zavezuje, da se na območjih, kjer je to mogoče, priključijo na kanalizacijsko omrežje, sicer morajo na razpršenih območjih poselitve zgraditi lastne MKČN, velja že od leta 2007. Ko pa se približuje prvi rok, konec leta 2015, ko bi morale imeti MKČN stavbe na občutljivih in vodovarstvenih območjih, lahko ugotovimo, da zahteve iz uredbe niso jasne in dobro zastavljene ter da so roki verjetno nerealni. Še najbolj pa velja, da večina lastnikov objektov, ki bi MKČN morali vgraditi, ni najbolj ozaveščena o njihovem pomenu in načinu čiščenja odpadne vode.

Subjektivna ocena obratovanja

Predvideno je, da bo moralo kar 40 odstotkov prebivalstva odvajanje in čiščenje lastne komunalne odpadne vode reševati z individualnimi MKČN. Glede na podatke Agencije RS za okolje je bilo do konca leta 2013 v Sloveniji vgrajenih 2662 MKČN in nanje priključenih 13.626 prebivalcev. Vzroke, zakaj jih je tako malo, je treba poleg pomanjkljive ozaveščenosti iskati tudi v nezaupanju v delovanje MKČN in slabih finančnih spodbudah, pri katerih občani po Sloveniji niso v enakem položaju. Poznavalce problematike najbolj moti, da način preverjanja MKČN oziroma ocena obratovanja v zakonodaji ni jasno določena in da jo z ogledi na terenu po subjektivni vizualni oceni opravljajo le redki izvajalci javnih služb.

»Zakonodaja načelno zadovoljivo opredeljuje ugotavljanje delovanja MKČN, saj bi morale biti ustrezne vse tipske MKČN, katerih učinkovitost se preverja v akreditiranih inštitucijah in imajo ustrezna potrdila o lastnostih, podrobno opredeljene v standardih,« pravi Boštjan Mišmaš iz Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije. »Vendar dejanski učinek čiščenja oziroma ustreznost iztoka iz posamezne tipske MKČN v zakonodaji nista opredeljena. Ustreznost delovanja MKČN se preverja z zakonsko določeno oceno obratovanja. Če je ta negativna, lastniki plačujejo višje okoljske dajatve. Za korektno oceno delovanja bi potrebovali natančnejše opredelitve, ki jih je mogoče izkazovati z merjenimi količinami, ter tudi to, kakšne kvalifikacije mora imeti izdelovalec ocene obratovanja, kar je odvisno od posameznega izvajalca gospodarske javne službe.«

Rokov ne bo mogoče prestaviti

Na ministrstvu za okolje in prostor podpirajo spremembo uredbe glede ocene obratovanja MKČN, ki bo omogočila enak način izdelave po vsej državi. Kar pa zadeva morebitno prestavitev rokov, niso optimistični. Slovenija si je namreč že v prvih pogajanjih z Evropsko unijo izposlovala desetletno prehodno obdobje pri implementaciji okoljske zakonodaje, območja poselitve pa so bila določena leta 2004 in jih po vsej verjetnosti ne bomo mogli spreminjati. Kot izpostavljajo v Slovenskem društvu za zaščito voda, bi kazalo razmisliti, na katerih območjih bi vendarle dovolili triprekatne greznice z nadgradnjo iztoka. Takšno rešitev poznajo v nekaterih evropskih državah, vendar se tovrstne nadgradnje izvajajo na tipskih greznicah z ustreznimi certifikati, ki imajo ustrezne dimenzije in tehnične lastnosti. Teoretično bi bila takšna nadgradnja mogoča tudi pri nas, vendar tipskih greznic ni bilo veliko; praviloma so se gradile kot netipske in nimajo ustreznih certifikatov.

Precej nezadovoljstva med ponudniki MKČN vzbuja seznam MKČN, objavljen na spletni strani Zbornice komunalnega gospodarstva. »Seznam ne pomeni preferiranja posameznih MKČN, ampak so nanj uvrščene čisto vse čistilne naprave, za katere je komisija ugotovila, da je iz predložene dokumentacije mogoče ugotoviti, da je bila naprava ustrezno testirana, da je bila predložena izjava o lastnostih in priložena dokumentacija z opisom naprave ter navodili za uporabo,« razloži Boštjan Mišmaš. »Seznam ni obvezen ali zakonsko predpisan, saj ponudniki MKČN prostovoljno pošljejo vlogo z dokumentacijo. Zato uvrstitev posamezne MKČN nanj ni pogoj za pridobivanje subvencij. Vsekakor se posameznik lahko odloči tudi za MKČN, ki je ni na seznamu, če je takšna naprava ustrezna.«

Slaba volja zaradi »spornega« seznama

Dodati velja, da posamezne občine, ki občanom namenjajo subvencije za ureditev čiščenja odpadnih voda, vendarle upoštevajo izključno samo naprave s »spornega« seznama, kar vnaša slabo voljo med vse deležnike in uporabnike prikrajša za izbiro. Na očitke, da so na seznam uvrščene MKČN, ki v praksi ne delujejo, Šišmaš odgovarja: »Delovanje na terenu preverjajo predstavniki izvajalca obvezne občinske javne službe. Vzrokov za nedelovanje je lahko več: nepravilno izbran tip MKČN, neustrezno vzdrževanje, preobremenjenost… Kupljena naprava z vsemi dokazili še ni zagotovilo, da bo po vgradnji ustrezno čistila odpadne vode. Treba jo je strokovno vgraditi in jo ves čas delovanja primerno upravljati s korektno podporo in servisom prodajalca.« (rš)