Riž zagotovo sodi med najuporabnejše in tudi najpogosteje uporabljane rastline na svetu. Ta starodavna rastlina, ki jo gojimo že vsaj 6500 let, dandanes zagotavlja več kot petino vseh kalorij, ki jih zaužije človeštvo, kar devet desetin pa ga pridelajo v Aziji. Zanimiv je podatek, da v Indiji vsak teden pojedo približno dva kilograma riža na osebo, prav tam ga gojijo tudi več kot tisoč sort, po svetu pa več kot deset tisoč. Za najboljšega velja tajski riž, tam je to tako pomembno živilo, da se njihov pozdrav glasi: »Ali si danes že jedel riž?« Riževa zrna najpogosteje skuhamo in uporabimo za prehrano, industrija pa iz njih pridobiva tudi škrob za razna gostila, pudinge in kozmetične pudre, poleg tega iz njega kuhajo industrijski špirit, zlasti na Japonskem pa tudi žganje (arak) in vino (sake). Tu se njegova raba ne konča, saj je zelo uporabna tudi riževa slama, iz katere nastaja papir, nekaj pa je porabijo tudi za izdelavo slamnikov.
Obe glavni vrsti riža – Oryza sativa in Oryza glaberrima – spadata v družino trav, poleg njiju pa poznamo še številne užitne divje podvrste. Enoletna rastlina zraste tudi do dva metra visoko in zahteva veliko vode ter trdega dela. Zato ga največ pridelajo v deželah Daljnega vzhoda z veliko vlage in poceni delovno silo, izvrsten riž pa gojijo tudi naši sosedje Italijani. Oni so zaslužni za to, da tudi pri nas poznamo jed rizi-bizi, kar v beneškem narečju pomeni riž in grah, krajše za »riso e piselli«. Slaščičarji naše nekdanje skupne države pa so zaslužni za to, da ves svet pozna riževo čokolado, ki so jo pred davnimi leti prvi izdelali v tovarni čokolade Zvečevo.
Riž ima tudi simbolični pomen življenja, obilja in nesmrtnosti, zato z njim, a k sreči ne s kuhanim, tudi pri nas ponavadi obmetavajo mladoporočence. Kakor koli, z njim je moč pripraviti paleto jedi, od mlečnega riža in riževega narastka do navadnih riževih prikuh in najresnejših rižot, ki zadovoljijo tudi najzahtevnejše gurmane. Če ga pripravimo skupaj s pomladnimi zelmi, ki jih je v naravi že precej, pa še zlasti.
Rižota s čemažem
Potrebujemo: 200 g italijanskega riža arborio, 90 g listov čemaža, 1 srednje veliko čebulo, 1 l zelenjavne osnove ali čiste kostne juhe, 80 g masla, 0,5 dl olivnega olja, 0,5 dl belega vina, 60 g parmezana, morsko sol, sveže zmlet beli poper.
Priprava: Zelenjavno osnovo oziroma juho zavremo in pustimo na toplem. Liste čemaža očistimo, oprhamo pod tekočo hladno vodo in dobro odcedimo. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V širši posodi na olivnem olju posteklenimo sesekljano čebulo in jo zalijemo z vinom. Temperaturo zvišamo in tekočino med mešanjem povsem ukuhamo. Na prepraženo čebulo stresemo riž, ki ga med mešanjem na hitro posteklenimo. Zalijemo ga z zajemalko vroče zelenjavne osnove ali juhe. Med občasnim mešanjem ga kuhamo toliko časa, da se tekočina povsem ukuha. Tedaj prilijemo naslednjo zajemalko riža, postopek pa ponavljamo tako dolgo, da riž skuhamo na zob. Pri tem upoštevamo navodila na embalaži. Odcejen čemaž grobo sesekljamo z izredno ostrim nožem, parmezan pa drobno nastrgamo. Rižu primešamo čemaž, sol in poper. Med nenehnim mešanjem vse skupaj kuhamo še približno dve minuti. Po potrebi prilijemo malo zelenjavne osnove oziroma juhe. Posodo z rižem odstavimo. Vmešamo koščke hladnega masla in nastrgan parmezan ter dobro premešamo, pokrijemo in pustimo stati tri minute. Postrežemo kot aromatično toplo predjed ali samostojno jed s solato, denimo regratovo.
