»Težko opišem, kako lepo se počutim. Zbrali smo se na trgu, ki me vedno znova vrača v otroška leta. V živo se spominjam, kako sem bila prisotna na enem od sprejemov, ko smo se zbrali v čast Mitji Kuncu in Katjuši Pušnik. Tedaj sem se odločila, da bom tudi sama nekoč dobra smučarka,« so bile strnjene misli Tine Maze na sprejemu v Črni na Koroškem. Vzdušje ob koncu sezone najboljše slovenske alpske smučarke, ki je v tej sezoni v skupnem seštevku svetovnega pokala zasedla drugo mesto, na svetovnem prvenstvu v ZDA pa je osvojila dve zlati in eno srebrno kolajno, je bilo sproščeno. Tina Maze si je vzela precej časa, saj je številne goste zunaj koroških meja povabila osebno. Večina med njimi je menila, da zato, ker se najboljša slovenska športnica poslavlja od belih strmin. Toda Tina Maze se na ugibanja ni odzvala. Uživala je v svojih trenutkih, poplesavala na odru, poudarjala, kako zelo veliko ji pomenijo navijači. Preden se je podala na zabavo pozno v noč, se je z ekipo slabo uro družila z novinarji.
»Po koncu sezone se še nisem povsem regenerirala. Potrebujem nekaj časa, da se odklopim. Vse se dogaja zelo hitro. Nedvomno se še kdaj spomnim kakšne izgubljene točke, ki sem jo zapravila med sezono. Rada bi vse skupaj čim prej pozabila. Kaj novega vam ne bom povedala, moja odločitev še ni padla. Povabila sem vas, ker sem imela odlično sezono. Najbolj sem vesela, da je ves čas z mano ekipa. Sprejemi v Črni so postali del mene, navadila sem se jih in so mi ostali v spominu. Upam, da se bomo še kdaj zbrali,« je uvodoma začela govor Tina Maze. »Drugače sem odraščala kot sedanja generacija. Niso samo mladi krivi, da imajo ves čas pred seboj računalnik. Vedno je bila zelo pomembna želja in volja po uspehu in tako je še sedaj. Treba je biti vztrajen in to je recept za morebiten uspeh,« je o mladi generaciji v domačem kraju spregovorila Tina Maze.
»Uspehi, ki jih dosegam, bodo bržčas prišli za menoj čez pet, morda deset let. Vse skupaj se dogaja zelo hitro in je nemogoče vse sproti dojemati. Pišemo pravljico, ki bo ostala večno zapisana. Kako se bo končala, bo pokazal čas. Po lanski sezoni in dveh osvojenih zlatih olimpijskih kolajnah so mi vsi svetovali, naj končam športno pot, da sem skurjena. Pa sem v tej sezoni vsem dokazala, da še lahko dosegam vrhunske rezultate. Najpomembnejša pri letošnji zgodbi je bila pavza po koncu sezone, ko sem se posvetila študiju. Poletni meseci so venomer najvažnejši za to, kako se odvija naslednja sezona. Ko sem se v glavi prepričala, da sem sposobna slediti Massijevim treningom, sem začela znova garati. Vsaka klofuta med sezono je bila boleča. Malce mi je zmanjkalo, da bi v Črno na Koroškem prinesla svoj drugi veliki kristalni globus. Za mano je super sezona, na katero sem zelo ponosna,« je strjevala vtise ena petih nominirank za nagrado laureus, športnega oskarja. »Na Kitajskem še nisem bila. Prvič bom odpotovala ta mesec. Niti si ne predstavljam, kako bo vse skupaj potekalo v Šanghaju. Lahko le rečem, da sem ponosna, da sem nominirana med največjimi imeni svetovnega športa.«
Tudi Andrea Massi je požel veliko zanimanja. »Zadnjih osem let sem bil v službi Tine Maze. Več ne bi mogel dati od sebe, kot sem. Delal sem napake, vedno so bile rezerve. Tudi ko je Tina v rekordni sezoni zbrala 2414 točk svetovnega pokala. Težko rečem, kaj bom delal naprej. Morda se bom moral sprijazniti z dejstvi, da sem zaključil to zgodbo. Pa me je teden dni po finalu v Meribelu spet zvilo in sem na ekshibicijski preizkušnji v Lenzerheideju Tini rekel, da lahko zmaga. In smo se spet skregali. Morda bi bilo zame v tem trenutku najbolje, da bi bil eno leto v drugačni vlogi, a mislim, da mi na slovenski smučarski zvezi tega ne bodo pustili,« je bil iskren Andrea Massi.
Italijanski strokovnjak je bil konkretnejši o svoji vlogi v slovenskem smučanju v prihodnosti. »Ko sva se dobila z direktorjem Žurejem na Krvavcu, sem mu zastavil dvanajst vprašanj in to je bilo to. Ne glede na to, v kakšni vlogi bom sodeloval v slovenskem alpskem smučanju, ali me ne bo, boste morali biti Slovenci potrpežljivi. Zavedati se morate, da se Tina Maze ne rodi vsako leto in tudi Špela Pretnar, ki jo vidim tule, ne. Če so v slovenskem alpskem smučanju sposobni prevzeti moje metode, pa je druga zgodba.«
