Tamkajšnja občina se bo tako solidarnostno odpovedala 114.665 evrom na račun dajatve za lastništvo nepremičnin, ki sicer velja za temeljni prihodek v vsakem občinskem proračunu. Za neplačilo NUSZ je namreč že zaprosilo 144 občanov in 20 podjetij. Med slednjimi bosta največ prihranila Brest Pohištvo (73.742 evrov) in Mineralka (27.438 evrov), ki jima bo občina na ta način, po utrpeli materialni škodi, pomagala tudi pri ohranjanju gospodarskega razvoja in zaposlitvenih možnosti.
V sosednjih občinah manj radodarni
Preverili smo, ali bodo cerkniškemu zgledu sledile še druge občine. Župan Loške Doline Janez Komidar nam vprašanje, ali bodo od oškodovancev zahtevali plačilo nadomestila, ni ponudil konkretnega odgovora. Dejal je le, da so iz proračuna za najem razvlažilcev že namenili 4009 evrov, medtem ko so 11.116 evrov zaradi naravne nesreče razdelili upravičencem kot denarno pomoč.
V občini Ilirska Bistrica, kjer so poplave kar dvakrat močno prizadele vasi Koritnice, Bač in Knežak, kot kaže, o tem ne razmišljajo, saj se na naše poizvedovanje niso odzvali.
Nobenih posebnih ukrepov glede NUSZ niso sprejeli niti na postojnski občini, kjer pravijo, da lanski žled na stavbah ni povzročil večje škode. »Tisti, ki pa so jo zaznali, so jo lahko prijavili in je občina tudi tukaj pomagala. Tudi glede poplav, ki so neposredno sledile žledu, smo namenili precej sredstev. Občani so s pomočjo Lions kluba brezplačno dobili v uporabo razvlažilnike, s katerimi so popravili škodo v poplavljenih objektih. Sicer pa je v veljavi odlok Občine Postojna, ki predvideva oprostitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v primeru elementarnih nesreč, vendar le za čas, dokler posledice niso odpravljene, občani pa bi morali za ta primer oddati vlogo,« je pojasnil župan Igor Marentič. Postojnčani, zlasti Planinčani, torej lahko uveljavljajo (proporcionalno) oprostitev občinskega davka na nepremičnine za čas trajanja elementarne nesreče.
Zanašajo se na pomoč države
Ker jih poplave niso močno prizadele, po žledu pa so imeli največ škode na javni infrastrukturi in gozdovih, se na Občini Pivka ne bodo odrekli pobiranju dajatve. »Na podlagi zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda lahko lastniki gozdov uveljavljajo oprostitev plačila dohodnine od katastrskega dohodka kmetijskih in predvsem gozdnih zemljišč kot tudi glede odpisa oziroma zmanjšanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov,« so sporočili iz vodstva pivške občine.
Na severnoprimorskem, v idrijski občini, kjer so se prav tako znašli v primežu žledu, svojih zavezancev ne bodo oprostili plačila nadomestila, ker v nesreči niso bile poškodovane bivalne površine objektov, temveč le posamezni deli stavb, kot so žlebovi, strehe, dimniki. »To škodo so občani prijavili na podlagi sklepa o ocenjevanju škode po žledolomu, ki ga je občina prejela s strani Uprave RS za zaščito in reševanje,« je sporočil tamkajšnji občinski referent za civilno zaščito in reševanje Aleš Lapajne. Katja Lapanja iz sosednje Občine Cerkno pa je povedala, da NUSZ zaračunajo le prebivalcem naselja Cerkno, kjer so jih naravne nesreče zaobšle.