Tistih, ki verjamejo na besedo, je vedno manj. Janku Vebru nihče ne verjame, da je imel plemenite namene. Sam sicer briljantno na vprašanja o svojem odstopu odgovarja, da ima čisto vest in da pozna marmelado le tako, da si jo namaže na kruh. Zgodba z obrambnim ministrom je lep primer, kako je forma resničnostnih šovov zakodirala politični prostor. Da vsi skočijo v zrak zaradi ene bedne, benigne in bedaste naloge. Kaj pa je naročilo Vebra vojaški obveščevalni službi, da pripravi poročilo o zamenjavi lastnika na Telekomu drugega, kot čista neumnost. Saj je logično, da obveščevalne službe ves čas vidijo nevarnosti. Zunaj in znotraj. Za njih je, prosto po nekdanjem obrambnem ministru Romanu Jakiču, lahko alarmantno že eno pisanje tednika ali neposrečen tvit.

To, da iz tega naredi škandal Matej Tonin, pač ne čudi. Matej bo kmalu naredil škandal iz vsake poteze v tej deželi in živel v prepričanju, da bo v tem športu prevzel primat Janezu Janši. In če potem Branko Grims spet najde pet minut zmagoslavja s svojimi moralnopolitičnimi modrovanji, tudi ne preseneča. Bolj preseneča dejstvo, da vsi TV-kanali pokajo po šivih s to tematiko. Da se osrednje debatne oddaje ukvarjajo samo še s tem. Še enkrat. Z eno bedasto raziskavo, ki to sploh ni. Z eno paranoično ugotovitvijo, ki jo lahko še najbolj zagreti zagovorniki teorij zarot, imajo za otročjo. Skoraj na nivoju ukradenega sira iz ene od resničnostnih oddaj.

V tej plejadi neumnosti, ki imajo za cilj čim več ljudi nagnati iz Big Brotherja, Bara, Kmetije ali Gostilne, je trenutek slabosti doživela tudi najbolj artikulirana, najsimpatičnejša, najelegantnejša in najodkritejša poslanka Eva Irgl. Na eni seji, ko so spet izganjali hudiča iz našega bančnega sistema, je priznala naslednje: »Če to ni največji dokaz sistemske korupcije, potem ne vem, kaj je to korupcija.« To je bistvo realitijev. Igralci priznajo, da nimajo pojma. Ena od zapovedi vseh nastavljačev pred kameri je običajno zajeta z besedami, ostani to, kar si. Sledi svojemu srcu. In umu. Zato je Eva dodala še naslednje: »Jaz, oprostite, tega ne razumem.« Mi tudi ne…