Na 45. tednu slovenske drame je bil včeraj v Prešernovem gledališču Kranj na vrsti tradicionalni Dan nominirancev, namenjen predstavitvam in bralnim uprizoritvam za Grumovo nagrado nominiranih besedil, ki so jim sledili vodeni pogovori z dramatiki, igralci, dramaturgi in režiserji. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali režiserka Renata Vidič (predsednica), kritik in teatrolog Matej Bogataj, dramaturginja in prevajalka Darja Dominkuš, igralka Vesna Jevnikar in pisatelj Marko Sosič, je v ožji izbor za letošnjo Grumovo nagrado že pred časom izbrala pet dramskih besedil.
Tako smo v petkovem jutru najprej spremljali »eksotično dramo« Tarzan, ki jo je avtor Rok Vilčnik - rokgre, pisatelj, dramatik in dvakratni dobitnik Grumove nagrade, umestil v rajsko džunglo, kjer je vsakdan daleč od popolnega. Sledilo je dramsko besedilo sedem kuharic, štirje soldati in tri sofijeSimone Semenič, prav tako že dvakratne Grumove nagrajenke, ki je – kot je ugotavljala žirija – kljub težki tematiki obsojanja eliminacije revolucionarnih, naprednih posameznikov, napisano lahkotno in duhovito. Matjaž Zupančič, uspešni dramatik (s petimi Grumovimi nagradami), režiser in pedagog, se je tokrat med nominirance uvrstil z dramo Pesmi živih mrtvecev, črnohumorno igro o »strokovno-politični komisiji«, ki zaradi proceduralnih zapletov simptomatično pozabi na svojo preiskovalno nalogo.
Četrta nominiranka, komedija Delamo na sebi, se zafrkljivo loteva trenda samoizgradnje posameznika, rekreacije in iskanja notranjega ravnovesja; avtorica komedije Vedrana Grisogono je sicer znana kot scenaristka slovenske družinske nanizanke Moji, tvoji, najini. V poznih popoldanskih urah je bilo mogoče prisluhniti še drami Tri ženske, pod katero se je podpisal vsestranski literarni in dramski ustvarjalec Vinko Möderndorfer; ta se posveča drobnim zgodbam našega vsakdana, vendar preraste v duhovito in obenem trpko »metaforo o stanju sodobnega človekovega duha«.
Včerajšnji festivalski dan je bil tako skorajda v celoti namenjen premisleku stanja izvirne slovenske dramatike oziroma najboljšega, kar je na področju slovenske dramske pisave nastalo v minulem letu. Sicer pa skupna bera 35 besedil, ki so letos prispela na natečaj za Grumovo nagrado, ponuja manj navdušujočo podobo – po besedah predsednice žirije Renate Vidič je slovenska dramatika žal v zelo povprečni kondiciji, saj večini prispelih dramskih besedil manjka samorefleksije in samokritike, tudi njihova uprizoritvena moč je vprašljiva. Zato nemara ne preseneča, da se med nominiranci pogosto pojavljajo ista, kakovostno že preverjena imena. Gledališki kritik Matej Bogataj se strinja: »Prekaljeni gledališki mački so imeli možnost svoja dela – in napake – popravljati po uprizoritvah predhodnih. Bolj kot navdih je pri dramatiki potrebno poznavanje zahtev gledališča, torej kilometrina in občutek za oder.« Dobitnik Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo leta bo razglašen na torkovi sklepni slovesnosti Tedna slovenske drame, ko bodo podelili tudi Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa festivala, nagrado občinstva, nagrado za mladega dramatika in Grün-Filipičevo priznanje za izjemne dosežke v slovenski dramaturgiji v zadnjih desetih letih.
