V stari maniri nekdanjih gradbenih baronov je tudi družba Lumar IG na prihajajoči mednarodni razstavi Expo 2015 za gradnjo slovenskega paviljona sklenila še dva aneksa v skupni višini skoraj 300.000 evrov. To pomeni, da njegova gradnja ne bo stala 1,8 milijona evrov, kot je državna agencija Spirit še nedavno zatrjevala v javnosti, temveč po za zdaj dostopnih podatkih najmanj 2,1 milijona. Končni znesek, ki se omenja v gradbenih krogih, pa bi se lahko povzpel na tri milijone evrov.
Namesto javnega razpisa zbiranje ponudb
Ideja nekdanje premierke Alenke Bratušek je bila, da se bo Slovenija kot z gozdom poraščena država v Milanu med drugim predstavila z lesno industrijo. Namesto veliko bolj transparentnega javnega razpisa za postavitev paviljona v Italiji so se v Spiritu odločili za javno naročilo s pogajanji brez predhodne objave. K oddaji ponudb so povabili vse člane sekcije za lesene montažne objekte pri GZS.
Da med njimi ne bi prihajalo do trenj, so se Marles hiše, Jelovica hiše, Lumar IG in Riko hiše dogovorili, povezali v konzorcij in oddali skupno ponudbo v višini 2,96 milijona evrov. Ker naj bi v Spiritu potožili, da nimajo na voljo toliko sredstev, hkrati pa naj bi bil paviljon promocija za družbe, ki bi ga gradile, so od konzorcija po zatrjevanju naših virov zahtevali, naj zniža ceno. Toda izpogajana cena v višini 2,3 milijona evrov na koncu za Spirit ni bila sprejemljiva. »Na podlagi mnenja gradbene stroke je bila ponudba ocenjena kot previsoka oziroma nesprejemljiva glede na celotna razpoložljiva sredstva, namenjena za Expo,« so pojasnili v Spiritu.
Šele na dodatno vprašanje so razkrili, da je tako odločil Janez Plemelj, »priznani strokovnjak na področju gradbeništva z odmevnimi referencami v tujini«. In kakšne so te reference? 20 let je bil tehnični direktor v nemški družbi Philipp Holzmann s 46.000 zaposlenimi in sodeloval pri gradnji izjemnega števila največjih in najzahtevnejših objektov na svetu (drugi terminal frankfurtskega letališča, frankfurtska borza, sedem stolpnic v Frankfurtu...), so odgovorili v Spiritu. Na svetovnem spletu Plemljevih referenc ni mogoče preveriti, na spletni strani Centra za poslovno usposabljanje, kjer je Plemelj predaval, pa je razvidno, da je bil do leta 1995 tehnični vodja in ne tehnični direktor v družbi Philipp Holzmann.
Z razpisnimi pogoji izločena konkurenca
Na podlagi stališča Plemlja, ki je za pripravo popisa del in svetovanje pri projektu prejel 23.600 evrov, so v Spiritu vsako od štirih družb konzorcija povabili, naj odda samostojno ponudbo. Toda razpisna dokumentacija je, naključno ali ne, vključevala zahtevo o bonitetni oceni, ki je v Riku in Marlesu po zatrjevanju naših virov niso izpolnjevali. To pomeni, da za posel nista mogla niti konkurirati. To tudi pomeni, da je Spirit razpisne pogoje oblikoval tako, da niti teoretično ni mogel prejeti treh ponudb, ki jih državne institucije pridobijo že pri naročilih manjše vrednosti. Kljub temu so v Spiritu prepričani, da so postopek izbire izvajalca za gradnjo paviljona izpeljali transparentno. Zakaj Jelovica ni oddala ponudbe, pa nismo uspeli izvedeti. Prvotno postavljeno ceno v višini 1,97 milijona evrov je Lumar IG po pogajanjih znižal na 1,8 milijona evrov. Toda to še zdaleč ni bila končna cena.
Aneks po vzoru gradbenih baronov
Spirit je namreč z Lumarjem IG pred kratkim že sklenil prvi aneks. Njegova višina je 75.000 evrov, do dodatnih nepredvidljivih stroškov pa je prišlo zaradi »naknadno pridobljenega geomehanskega poročila o ugotovljeni slabši kakovosti zemlje in zahteve organizatorja po namestitvi antiradonske zaščite«. Ob tem ne gre spregledati, da so ravno ugotovitve raznih geomehanskih poročil naknadno močno podražile gradnje predorov in drugih večjih projektov po Sloveniji.
Na vprašanje, zakaj so privolili v takšne utemeljitve Lumarja IG, so v Spiritu odgovorili, da so zemljišče na razstavišču prevzeli z oceno sestave tal, ki jo je podal organizator. »Skladno z italijanskimi predpisi je bilo treba pred začetkom izkopa za temelje pridobiti natančno geomehansko poročilo, ki je pokazalo drugačno strukturo tal in zaradi statičnih zahtev je bilo treba izvesti prilagoditve konstrukcije,« so sklenitev aneksa utemeljili v Spiritu.
Pretiran znesek za elektroinštalacijska dela?
Aneks v višini 211.600 evrov pa je Spirit sklenil za drugo fazo elektroinštalacijskih del. Po njegovih pojasnilih gre za dela, ki v osnovno pogodbo, ko še ni bil znan koncept notranjosti, niso mogla biti zajeta. Poznavalcu razmer se ta znesek zdi pretiran. Za hišo velikosti okrog 150 kvadratnih metrov znašajo elektroinštalacijska dela okrog 10.000 evrov, slovenski paviljon pa se bo razprostiral na 800 kvadratnih metrih površine.
Po naših informacijah naj bi vrednost 2,3 milijona evrov, po kateri je bil konzorcij pripravljen zgraditi paviljon, predstavljala ceno na ključ. Če bi Spirit del zneska plačal vnaprej, pa naj bi bil konzorcij pripravljen projekt zgraditi za okoli 2,1 milijona evrov. »Cena na ključ ni bila nikoli merilo, ampak najnižja cena po popisu del. Vrednost v višini 2,3 milijona evrov ni bila zajeta v drugo fazo elektroinštalacij. Zato je ponudba v višini 2,3 milijona evrov primerljiva z Lumarjevo IG v višini 1,8 milijona evrov,« so zatrdili v Spiritu. Popis del je sicer pripravil Plemelj. V zvezi z nižjo ceno v primeru vnaprejšnjega plačila pa so v Spiritu pojasnili, da ponudbe, ki je vsebovala drugačne zahteve glede plačilnih pogojev, kot so bile določene v razpisni dokumentaciji, niso smeli upoštevati.
V Lumarju IG so nam povedali zgolj, da so ponosni, da so lahko svoje znanje, izkušnje in tehnologijo uporabili pri gradnji slovenskega paviljona za Expo Milano 2015. Na vsa vprašanja v zvezi z aneksi pa so nas napotili v Spirit. Tam so zagotovili, da dodatnih aneksov z Lumarjem IG ne nameravajo več sklepati, saj so dela že zaključena. Ali 2,1 milijona evrov za gradnjo paviljona res predstavlja končno ceno, pa bo pokazal čas.
