V pretežno gozdnati ribniško-kočevski konec bele štorklje ne priletijo prav pogosto, kaj šele, da bi tam gnezdile. A pred leti si je par teh največjih evropskih ptic, ki veljajo za znanilke rodnosti, vendarle odločil urediti gnezdo na šolskem dimniku v Stari Cerkvi, sledila pa sta mu mlada zaljubljenca, ki sta si pred štirimi leti spletla domovanje na silosu industrijskega objekta v obrtni coni Ugar v Ribnici. »Ko so priletele štorklje, nismo mogli verjeti svojim očem. Nepopisno veselje se je naselilo v hišo. Sin je z okna svoje sobe z daljnogledom cele dneve opazoval ptičji par. Vsako pomlad smo potem čakali, da se vrneta. To je bil dogodek,« je spomine obudil Andrej Lovšin, lastnik objekta, kjer sta štorklji spletli gnezdo.
Ker so domači v preteklih letih štorklji spremljali na vsakem koraku, so opazili tudi, da mlademu paru pletenje gnezda povzroča preglavice. »Kar sta prvo leto spletli, se je obdržalo, naslednji dve leti pa je bilo njuno delo zaman. Vse je popadalo z gnezda, lansko leto za nameček še tri jajca. Morda je kriv veter, ki zna tod kar močno zapihati, ali pa je kaj drugega,« je dodal Lovšin, ki se je domislil, da bi – preden štorklji letos iz južnih krajev priletita v poletno rezidenco – njuno gnezdo prestavil na boljšo lokacijo. Pred dvema tednoma je o nameri obvestil Zavod RS za varstvo narave in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), včeraj pa je bilo že vse nared za operacijo.
Gnezdo lahko tehta pol tone
Na bližnjem travniku, kakšnih 50 metrov stran od industrijskega objekta, so delavci kočevske izpostave Elektra Ljubljana namestili lesen gnezdilni drog in nanj pričvrstili železni podstavek, za varno preselitev gnezda pa so bili zadolženi ribniški prostovoljni gasilci. Njihov poveljnik Gregor Virant je najprej od spodaj z očesom vse premeril in sproti dajal navodila svojim fantom, kam in pod kakšnim kotom naj postavijo prevozno lestev. Nato se je po njej vzpel na silos in skobacal v štorkljino gnezdo. Tam je nekaj časa tuhtal sam pri sebi, potem pa kar z višine razodel načrt: »Pod gnezdo bomo položili platno za reševanje ponesrečencev, z nosilnimi trakovi pa ga bomo povezali v čim večji stožec, da se med spuščanjem ne bi preveč upogibalo.«
Medtem ko je Virant na pomoč poklical kolega, s katerim sta načrt izpeljala, je akcijo budno spremljal tudi direktor DOPPS dr. Damijan Denac. »Gnezdo je treba prestaviti na novo lokacijo tako, da ga ostane čim več skupaj. Pri takih malih gnezdih, ki še niso kompaktna, se namreč rado zgodi, da razpadejo, potem pa jih je treba na novo sestavljati,« je pojasnil dr. Denac. Mar je 50-kilogramsko gnezdo majhno? »Seveda, štorklje vsako leto gnezdo dograjujejo, zato vemo, da gre v tem primeru za zelo mlad par. Kakšno res staro gnezdo lahko tehta tudi pol tone,« je razložil direktor društva, medtem ko so prostovoljni gasilci s škripcem varno spustili gnezdo na tla. »Zdaj je treba še dračje in izbljuvke, ki služijo kot podlaga gnezdu, naložiti v škatlo in vse skupaj prav tako previdno premestiti na novo lokacijo,« je dr. Denac pojasnil šefu gasilcev.
Vsako leto selijo nekaj gnezd
Čeprav je bilo gnezdo tako na oko res krhko in se je zdelo, da bo vsak čas razpadlo, so ga gasilci naložili nepoškodovanega na avtomobil in ga prepeljali do 10-metrskega gnezdilnega droga. Tam so vajo ponovili, le v obratnem vrstnem redu: Virant je na železni podstavek na vrhu droga lepo razporedil gnezdilno podlago, zatem pa so njegovi kolegi s škripcem potegnili gor še gnezdo, sam pa se je usedel vanj. V tistem trenutku je veter kot nalašč začel tako sunkovito pihati, da mu ne bi zavidala niti vipavska burja, in čeprav je na grozo vseh spodaj prisotnih drog spominjal na poševni stolp v Pisi, to razposajenemu Virantu ni preprečilo, da ne bi pred sestopom pritisnil še selfija za domači arhiv. »Operacija je uspela, zdaj čakamo le še na pacienta,« je po uspešno zaključeni akciji pripomnil Virant, ki ga zbadljivke na račun znanega soimenjaka, nekdanjega politika, silno zabavajo.
Pa se lahko zgodi, da štorklja gnezda na novi lokaciji ne sprejme za svojega? »Vsako leto iz različnih vzrokov preselimo od pet do deset gnezd – letos je tole deveto – in v 95 odstotkih primerov so preselitve uspešne. V primeru, da ji preselitev ne ustreza, se par po navadi vrne na staro lokacijo, kjer poskuša splesti novo gnezdo,« je odvrnil direktor ptičarskega društva.
Gnezdečih parov je vedno več
Da sta mladi štorklji izbrali ribniški konec za svoj domicil, strokovnjakov iz društva ne preseneča in v prihodnjih letih tod pričakujejo še kakšen par. V zadnjih letih se namreč štorklje s tradicionalnega območja razširjenosti na severovzhodu Slovenije širijo tudi na območja, kjer jih slehernik sploh ne bi pričakoval. »Na Krškem polju in v Beli krajini so štorklje stalnica že desetletja. Širijo se tudi proti zahodu, v Dravinjsko in Savinjsko dolino ter Slovenske gorice. Na Gorenjskem, kjer sicer štorklja tradicionalno gnezdi, jih je vse več. V zadnjem času jih najdemo tudi na notranjsko-kraških poljih – denimo v okolici Cerkniškega jezera ali na pivškem polju,« je razložil dr. Damijan Denac.
Tudi število gnezdečih parov se v Sloveniji povečuje. Po podatkih ptičarskega društva, kjer delajo popise od leta 1999, je lansko leto pri nas gnezdilo 266 parov, kar je največ doslej. Zanimivo pa je, da v Prekmurju, kjer so štorklje tako rekoč regijska maskota, njihovo število že nekaj let upada. »Kvaliteta okolja se je poslabšala. Izginjajo travniki, ki so najboljši habitati za belo štorkljo. Samo njive so še,« opozarja dr. Denac. V tem koncu Slovenije po besedah biologa in varstvenega ornitologa štorklje tudi čedalje redkeje gnezdijo na dimnikih. »Ta krajinska posebnost izginja, ker se spreminja arhitektura. Če se peljete čez Prekmurje, boste videli bore malo tipičnih nizkih panonskih hiš z velikimi dimniki – z dimnimi odprtinami na stran in z ravno mizo na vrhu. Takih dimnikov danes ne delajo praktično nikjer več, starih bajt pa je čedalje manj. Zato štorklje danes gnezdijo v glavnem na drogovih.«
