Ste tudi to jutro z zamudo skočili iz postelje, potisnili na nos očala, si hitro umili zobe, iz kopalnice otroku zaklicali, naj ne pozabi ponovno nalivnega peresa, in se tik pred odhodom v službo poškropili s svojim najljubšim parfumom? Idejni zametki optičnih pripomočkov, zobne ščetke, nalivnega peresa in parfuma so se pojavili že v času, ki ga Evropejci včasih imenujemo mračni srednji vek. Obdobje, ki ga pri nas v mislih povezujemo predvsem z boleznimi, smrtjo, opustošenjem in stagnacijo v razvoju znanosti, je bilo hkrati zlata doba islamske civilizacije, ki se je razprostirala vse od Španije do Kitajske. V tisoč letih, nekje med 7. in 16. stoletjem, so muslimanski inženirji, kemiki, kirurgi in drugi izumitelji, pa ne le moški, temveč tudi ženske, ključno vplivali na razvoj znanosti, tehnologije in kulture danes.
Razstava 1001 izum – odkritja zlate dobe islamske civilizacije, ki so jo ravnokar odprli na Gospodarskem razstavišču, kjer bo na ogled do začetka julija, nam ponudi priložnost, da se zazremo v zastrto zakladnico odkritij najbolj cvetočega obdobja islamske kulture. Ne le z gledanjem, temveč tudi s poigravanjem z interaktivnimi tablami ali znanstvenimi kvizi v računalniški igri, lahko obiskovalci, še posebej otroci, lažje razumejo, kako odkritja izpred tisoč let lajšajo naše življenje danes. Po New Yorku, Istanbulu, Londonu in mnogih drugih prestolnicah gostuje uspešna razstava zdaj tudi v Ljubljani, in sicer v evropski različici, organizatorji pa razpolagajo še z arabsko in azijsko verzijo razstave. Ahmed Salim, direktor neprofitne izobraževalne ustanove 1001 Inventions, je za Dnevnik pojasnil, da se poskušajo z vsako razstavo približati lokalnemu prebivalstvu. »Ker smo zelo na hitro prišli iz Rotterdama, nismo imeli časa, da bi tudi tukaj poiskali stare rokopise ali točke arhitekturne dediščine, povezane z islamsko kulturo. Perspektiva te razstave je tako v nasprotju z denimo azijsko, ki temelji na odnosu med Daljnim in Bližnjim vzhodom, bolj skoncentrirana na odnos med Bližnjim vzhodom in Evropo,« dodaja Salim.
Zgoraj jug, spodaj sever
Predstavljajte si zemljevid, na katerem je sever tam, kjer danes označujemo jug. Maroški učenjak Al Idrisi ga je narisal stoletja prej, preden sta o odkritju novih celin poročala slavna pomorščaka Marco Polo in Krištof Kolumb. Takšne zemljevide so risali popotniki in geografi v muslimanskih deželah v času, ko so računali obseg zemlje in se, kot vemo danes, zmotili le za 200 kilometrov, razmišljali o nastanku gora in celo razložili pojav mavrice. Poznate Abasa ibn Firnasa? Pa bi ga morali, saj je v 9. stoletju opravil pionirski polet s predhodnikom jadralnega letala.
A učenjaki muslimanske civilizacije so ciljali še višje, kar s prvim poletom z raketo dokazuje Lagari Hasan Çelebi, ki je živel v Turčiji v 17. stoletju. Zaradi ramadana in drugih verskih praznikov je bilo opazovanje neba, denimo napredovanja luninih men, ključno za razvoj astronomije. Zanimanje je bilo celo tako veliko, da je bil muslimanski svet že v 11. stoletju bogatejši za prvi veliki observatorij, astronomi pa so bili polni zamisli o novih instrumentih, s katerim so se približali zvezdam. Sirka Mariam Al 'ljlija Al Astrulabija je v 10. stoletju zasnovala prve astrolabe, ki so omogočali merjenje kotnih razdalj na nebu in pomagali ljudem pri orientaciji in merjenju časa. V igri z interaktivnim astronomskim platnom, ki je občutljivo za gibanje, se lahko obiskovalci tudi sami preizkusijo v postavljanju ozvezdij na pravo mesto na nebu, ob tem pa bodo s prebiranjem imen zvezd na novo odkrivali skupno dediščino grških in arabskih astronomov.
Ženska postavila prvo univerzo
Bi uganili, da je bila prva univerza na svetu zgrajena v 9. stoletju prav v Maroku? Mlada, pobožna Fatima Al Fihri je – njeno zgodbo lahko obiskovalci spremljajo v kratkem filmu – s podedovanim bogastvom zgradila mošejo in študijsko središče Al Karavijin, ki denimo še danes deluje kot univerza. Med drugim je na razstavi predstavljena še Hiša modrosti, ugledna akademija in knjižnica ter prevajalski urad, ki so ga pred tisoč leti ustanovili v Bagdadu. Da so pisarji lahko uporabljali različne sloge pisave, so bila peresa iz trstike – v Ljubljani lahko opazujemo le reprodukcije izvirnikov – prirezana vsako pod drugačnim kotom, kar navsezadnje še danes opazimo pri mnogih kaligrafskih pisalih. In če nadaljujemo z jezikom – besede algebra, kava, jogurt ali žirafa izvirajo prav iz več stoletij starih arabskih in turških poimenovanj in danes pričajo o bogati zgodovini medkulturnih izmenjav.
Muslimanska civilizacija ni prav nič zaostajala niti na področju matematike. Poseben pomen so pripisovali kotom v obliki številk od 1 do 9, prav muslimanski misleci pa so razvili pojem ničle in ga uporabili v sistemu decimalne aritmetike. Poleg tega so njihovi številni matematični preboji vplivali na načrte v arhitekturi in dekorativni umetnosti, celo v optiki, pa denimo pri tehničnih inovacijah slavne Al Džazarijeve vodne ure v obliki slona iz 12. stoletja. Tudi muslimanska mesta, zgrajena pred tisoč leti, so bila izrazito napredna. Javno življenje se je tudi v njih odvijalo okrog mošeje, tržnice in že takrat priljubljenih javnih kopališč, obdanih s stanovanjskimi naselji. A mnoga od njih so, v nasprotju s prepričanji marsikoga, že poznala tlakovane ceste, pokrito kanalizacijo, pobiranje odpadkov, ponekod pa tudi že javno razsvetljavo.
Znali operirati sivo mreno
Pred približno šestimi stoletji so bili učenjaki, tako muslimanski kot krščanski in judovski, naklonjeni izmenjavi znanja, k znanstvenim razpravam pa je veliko pripomoglo tudi prevajanje knjig med arabskimi in evropskimi jeziki, pri čemer je v 12. stoletju menda sodeloval tudi naš Herman Koroški. Podobno velja za trgovino, saj lahko obiskovalci na razstavljenem zemljevidu vidijo, kje so v muslimanskem svetu kupčevali z muslinom, gazo ali damastom ter kje z zlatom, steklom, keramiko, papirjem in začimbami. Tako bogata izmenjava idej na svilni cesti je logično privedla do napredka v pridelovanju hrane in oskrbi z energijo, kemiki muslimanskega sveta so denimo že v 8. stoletju pridobivali kerozin z destiliranjem surove nafte. Znali so med drugim iz rožne vode destilirati parfum, razvili pa so celo barve za lase, milo in zobne ščetke.
Bolniki so v zgodnjih muslimanskih družbah že lahko jemali tablete, sirupe in praške, zdravnik jim je že z mavcem utrdil rast zlomljene kosti, kirurg pa je že znal operirati sivo mreno. Pred tisoč leti so operirali z instrumenti, ki so podobni današnjim, vpeljevali so prakso cepljenj in vizit, kirurg Al Zahravi pa je v 10. stoletju prvi začel sistematično uporabljati mačje črevo za šivanje notranjih ran, kar so menda uporabljali še pred sto leti. Nič čudnega torej, da so prevodi medicinskih knjig tistega časa vplivali na evropske zdravnike še dolgo po tistem, ko so bile napisane.