Potencialni investitorji bodo morali zavezujoče ponudbe za nakup 73-odstotnega deleža Cinkarne Celje oddati do srede aprila. Za prevzem celjskega metalurga se po navedbah naših virov potegujejo avstrijski Treibacher Industrie nemškega milijarderja Augusta von Fincka, poljski kemijski koncern Grupo Azoty in ameriška investicijska družba The Gores Group, ki je lani skupaj z družbo Technology4Medicine prevzela proizvajalca laserske opreme Fotona.
Uprava Cinkarne Celje pod vodstvom Tomaža Benčine je po neuradnih informacijah potencialnim kupcem že predstavila tudi grobe ocene stroškov sanacije kontaminiranega zemljišča na tovarniškem območju nove cinkarne.
Zaključek prodaje jeseni
Prodajni postopki naj bi se zaključili v jesenskih mesecih. Sredi letošnjega leta pa bo predvidoma znano, v kakšni meri bi morali odpraviti onesnaženje in kako se bodo stroški delili med Cinkarno Celje, celjsko mestno občino in državo. Za vodenje projekta sanacije starih okoljskih bremen so v Cinkarni Celje prejeli štiri ponudbe, vendar so morali ponudnike pozvati, naj jih podrobneje razčlenijo.
Končni strošek sanacije bo po ocenah poznavalcev znan šele čez nekaj let. Ta tveganja pa bodo potencialni kupci zagotovo vključili v svoje ponudbe. V zadnjih mesecih so lastniki preučevali tudi možnosti, da bi del kupnine izbrani kupec začasno deponiral na posebnem fiduciarnem računu, vendar vzajemni skladi, ki so med prodajalci cinkarne, zaradi zakonskih omejitev na to ne morejo pristati.
Kdo so potencialni kupci
Noben od potencialnih kupcev ne bi smel imeti težav s financiranjem prevzema. The Gores Group, ki ga je ustanovil Alec Gores, upravlja 3,5 milijarde dolarjev sredstev vlagateljev, investirajo pa predvsem v zrela podjetja s stabilnimi prihodki. Doslej so izvedli že več kot 110 prevzemov, v povprečju pa naložbe obdržijo med pet in deset let. Močno finančno podporo pri svojem lastniku pa ima Treibacher Industrie, ki ima hčerinske družbe v ZDA, Nemčiji, Avstriji, na Japonskem in Kitajskem, lani pa je ustvaril 368 milijonov evrov prihodkov.
Smele načrte v kemični industriji ima tudi Skupina Grupo Azoty, ki je leta 2013 ustvarila 2,4 milijarde evrov prihodkov in 310 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), zaposlovala pa je skoraj 14.000 delavcev. Strategija Grupo Azoty do leta 2020 temelji na povečanju proizvodnje mineralnih gnojil, plastike in organskih ter anorganskih spojin. Eden od njihovih ključnih stebrov je tudi proizvodnja titanovega dioksida, se pravi ključnega programa celjskega metalurga.
Ukinitev dopolnilih programov bi zvišala stroške
Kakšne načrte imajo potencialni kupci s Cinkarno Celje, za zdaj ni znano. Le malo pa je možnosti, da bi po končanem prevzemu ohranili zgolj donosno proizvodnjo titanovega dioksida, preostale programe pa ukinili. Po pojasnilih poznavalcev bi s tem sicer zmanjšali število zaposlenih, vendar bi se jim stroški pri osrednjem programu bistveno zvišali. V Cinkarni Celje večino odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida uporabijo pri proizvodnji stranskih izdelkov. Če bi bodoči lastnik te programe ukinil, bi morali v Cinkarni v zelo kratkem času najti nova odlagališča za odpadke, kar bi s seboj prineslo tudi visoke dodatne stroške.
Proizvodnja titanovega dioksida k letnim prihodkom Cinkarne Celje prispeva okoli 70 odstotkov, nekaj več kot deset odstotkov pa predelava cinka. Letni prihodki od prodaje premazov in lakov se medtem ocenjujejo na okoli deset milijonov evrov, približno toliko pa tudi prodaja grafičnega repromateriala, gradbenega materiala in kmetijskega programa.