Klopni meningoencefalitis ali vnetje možganskih ovojnic in možganovine je razmeroma huda bolezen z enoodstotno smrtnostjo, pet odstotkov bolnikov ostane za vse življenje invalidov, približno tretjina obolelih pa več mesecev ali celo do konca življenja doživlja tudi postencefalitni sindrom. Tako je nanizal posledice hude bolezni, ki jo prenašajo klopi in ki bi jo bilo mogoče s cepljenjem dokaj enostavno preprečiti, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana prof. dr. Franc Strle. Dejal je, da se pri nas, čeprav sodimo med države z najvišjo obolevnostjo, proti klopnemu meningoencefalitisu redno cepi le od sedem do osem odstotkov prebivalstva, in dodal, da so klopi povsod okoli nas, tudi na domačem vrtu.

Sorodniki obolelih se takoj cepijo

»Na leto zboli v povprečju okoli 250 bolnikov, več kot polovica se jih zdravi pri nas,« je razložil Strle. Sorodnike bolnikov posledice bolezni, prav zaradi tega, ker bi jih bilo mogoče preprečiti, tako prizadenejo, da se ne želijo nikoli več izpostavljati in se praviloma takoj cepijo. Sicer pa bolezen, ki jo povzroča virus klopnega meningoencefalitisa, ki se na bolnika prenese z vbodom okuženega klopa, poteka v več fazah, če seveda zbolimo. Vsi ne zbolijo. Začne se od dva do 28 dni (običajno od 7 do 14 dni) po okužbi z vročino, slabim počutjem, glavobolom, utrujenostjo in bolečinami v mišicah. »To počutje ni nič posebnega, ljudje preprosto vedo, da so bolni in zato ne morejo v službo ali v šolo,« razloži in nadaljuje, da se potem stanje za nekaj dni izboljša, ob ponovnem izbruhu pa nastopijo višja vročina, hujši glavobol in slabost z bruhanjem. Hkrati se začnejo bolnikom tresti roke, zlasti prsti, in jezik, včasih imajo krče, postanejo zaspani, se ne morejo zbrati, lahko pa imajo tudi motnje zavesti.

Ta vročinska bolezen s hudim stanjem traja praviloma teden ali dva, pri odraslih dlje kot pri otrocih. Pri približno deset odstotkih bolnikov pa pride tudi do prizadetosti hrbtenjače in ohromitev. Te so pri manjših otrocih zelo redke, s starostjo bolnika pa pogostejše in težje. »Bolniki, ki imajo ohromitve, prej pogosto tožijo o bolečinah v teh predelih. Ohromi lahko roka, noga, največkrat je prizadet ramenski ali kolčni obroč, najhuje pa je, kadar so prizadete dihalne mišice in ti bolniki ne morejo samostojno dihati, razloži dr. Strle in pojasni, da se težke ohromitve praviloma ne popravijo. Zato bolnik ostane invalid, približno tretjina pa se slabo počuti, se ne more zbrati, se občasno trese, ima težave s sluhom in utrujenostjo po več mesecev, lahko kar do konca življenja, je še povedal in sklenil, da zdravila, ki bi delovalo na virus, ni, niti ga ni na vidiku. Zato lahko bolnikom le lajšajo težave in težko vnaprej predvidijo izhod bolezni.

Bolj so obvladljive borelije, ki jih prav tako povzročajo okuženi klopi. Borelij je več vrst, več je tudi okuženih klopov. Razlika je tudi v tem, da je okužba s klopnim meningoencefalitisom zelo učinkovita in takojšnja, saj se virus nahaja v slinavkah klopa, pri borelijah pa mine od vboda do okužbe vsaj 12, zvečine 24 ur. Zato lahko bolezen preprečimo že, če se po zadrževanju v naravi temeljito pregledamo in klope odstranimo. Kljub temu na leto zabeležijo od 4000 do 7000 primerov lymske borelioze, je razložila dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dodala, da vsi primeri niso prijavljeni.

Lani manj obolelih

Pojavnost klopnega meningoencefalitisa niha. Pred dvema letoma je bilo 309 obolelih, lani pa po preliminarnih podatkih le 102. Vzrok za tako občutno zmanjšanje lahko tiči tudi v deževnem vremenu, saj so se ljudje manj zadrževali v naravi, ugiba Grgič-Vitkova. V zadnjem desetletju je bilo največ obolelih leta 2006, ko jih je zbolelo 18, medtem ko lani le 5 na sto tisoč prebivalcev. Še vedno je obolevnost največja na Gorenjskem in Koroškem. Žarišče na Gorenjskem sta območje Škofje Loke in Gorenja vas, v ljubljanski regiji so žarišča v okolju Cerknice in Ribnice, v celjski regiji pa je žarišče na mozirskem območju.

Med obolelimi je vedno nekaj več moških, bolniki so najpogosteje stari od 55 do 64 let. Pojavnost bolezni je pogostejša od maja do oktobra, vrh je v juliju, v lepi jeseni tudi v septembru ali oktobru. »Poraba cepiva narašča, a je kljub temu cepljenih zelo malo ljudi, ne glede na to, da smo ena od držav z najvišjo obolevnostjo v Evropi,« je opozorila Grgič-Vitkova in dodala, da se je redno cepilo le od 7 do 8 odstotkov ljudi.

Vsak klop ni razlog za paniko

Predstojnica oddelka za infektologijo in vročinska stanja v celjski bolnišnici Janja Blatnik ugotavlja, da zaradi meningoencefalitične klopne okužbe obolevajo pretežno mladi ljudje. Ker beležijo tudi smrtnost, četudi nizko, opozarja na pravočasno zaščito. Najučinkovitejše je cepljenje, saj je delovanje repelentov kratkotrajno. Svetuje, da za sprehod oblečemo svetlejša oblačila, ki so dobro stisnjena v rokavih in pri vratu, ter se po sprehodu vedno preoblečemo in pregledamo.

»Vsak klop še ni razlog za paniko in ni treba takoj k zdravniku,« je dejala in svetovala, da klopa odstranimo s pinceto tako, da ga primemo čim bliže koži in izvlečemo. Če ostane v koži glavica, je ne mencajmo ali ne mažimo z oljem, saj tako dosežemo nasprotni učinek in klop še prej izbruha svoje izločke. »Mirno počakajmo, da bo glavica odpadla sama, kar se zgodi v vsakem primeru,« je razložila. Sicer pa imajo klopi raje živali kot človeka in smo ljudje pravzaprav le gostitelji v sili in le v primeru, da nimajo boljše izbire, se prisesajo tudi na nas, je povedala Blatnikova in pojasnila, da ni bojazni, da bi klopi, ki se znajdejo na naših hišnih ljubljenčkih, torej psih in mačkah, prešli na ljudi.

Največ ljudi se okuži z lymsko boreliozo. V bolnišnico običajno pridejo tisti, ki se okužijo v zgodnejši fazi, a nimajo značilnih simptomov in znakov, kot je na primer značilna rdečina v krogu, ki se pojavi okoli mesta ugriza klopa. Šele po dolgotrajnih glavobolih, bolečinah v sklepih in utrujenosti lahko posebni testi pokažejo, da smo zboleli za boreliozo, ki jo največkrat zdravijo ambulantno, v bolnišnici pa le, kadar je potek bolezni težak, še razloži Blatnikova.

Kužno lahko tudi mleko

Okužbo s klopnim meningoencefalitisom lahko zanesljivo potrdimo le z mikrobiološko diagnostiko, saj simptomi in klinični znaki običajno niso dovolj značilni. V vzorcih krvi iščemo specifična protitelesa, ki se pojavijo kot normalen imunski odziv na okužbo z virusom,« je razložila dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. »Za razliko od drugih virusov je ta zelo obstojen in ostane kužen tudi v določenih telesnih tekočinah, kot je mleko,« je pojasnila in dodala, da se lahko okužimo tudi s pitjem toplotno neobdelanega ali nepasteriziranega mleka koz, ovac ali celo krav, kar se je že zgodilo tudi pri nas. V petletni raziskavi so ugotovili, da je pri nas okužen manj kot odstotek klopov, njihova pojavnost v predelih z visoko poletno temperaturo in nizko vlago pa je zelo majhna. Klopom namreč godijo temperature med 7 in 10 (sprejemljive so temperature do 25) stopinjami Celzija in visoka vlaga.