Aplikacija komisije za preprečevanje (KPK) korupcije supervizor je z razkritjem plačil fizičnim osebam po avtorskih in podjemnih pogodbah poskrbela za eno odmevnejših afer, zaradi katere se trese akademska sfera, odstopila pa je šolska ministrica. Hiter pogled v drobovje supervizorja pokaže, da je največji plačnik tovrstnih storitev javni zavod RTV Slovenija z dobrimi 78 milijoni evrov v obdobju od leta 2003 do danes, sledijo Univerza v Mariboru, ministrstvo za obrambo in Državni izpitni center.
Podrobnejša analiza pa pokaže, da bi na prvem mestu pravzaprav morala biti slovenska lokalna samouprava. Že res, da je Mestna občina Ljubljana, ki je v zajetem obdobju fizičnim osebam izplačala 3,17 milijona evrov, »šele« na 52. mestu, a je precej zanimivejša skupna številka. Vseh 212 slovenskih občin je namreč v teh letih fizičnim osebam po podjemnih in avtorskih pogodbah izplačalo kar 130 milijonov evrov. Torej 13 odstotkov vseh izplačil, ki jih je zajel supervizor. Če bi k temu prišteli še izplačila občinskih javnih zavodov (vrtci, zavodi za šport, kulturo, turizem ipd.) in služb (denimo komunalnih), bi odstotek skokovito narasel. Komu in za kakšne namene je šel denar, supervizor ne razkriva, iz posameznih občin pa pojasnjujejo, da gre v glavnem za najrazličnejša mala dela – čiščenje, urejanje pravnih in zemljiškoknjižnih poslov, pripravo dokumentacije, vodenje prireditev, pisanje besedil za občinska glasila in podobno. Ob tem je treba poudariti, da številke zajemajo zgolj fizične osebe, številne občine pa plačujejo storitve tudi posameznikom s statusom samostojnega podjetnika, prek odvetniških pisarn in malih podjetij. Tako se ne zgodi malokrat, da se na precej visokih mestih med prejemniki občinskega denarja znajdejo odvetniške pisarne in projektivni biroji.
Supervizor poln napak
Pri našem preverjanju se je izkazalo tudi, da ima supervizor številne »škrbine« in vsekakor ni nezmotljiv, kar so priznali tudi v komisiji za preprečevanje korupcije. Pri naši analizi smo naleteli na občino Trzin, ki je izstopala z zneskom, primerljivim z izdatki največjih mestnih občin. A se je izkazalo, da se je med fizične osebe »prikradla« tudi Republika Slovenija, od katere je občina kupila zakladne menice v vrednosti poldrugega milijona evrov. Pri majhni občini Sv. Jurij ob Ščavnici so k izplačilom fizičnim osebam šteli tudi več kot 120 izplačil vložkov občanov v telekomunikacijsko omrežje. Še bolj nenavadno je, da je to majhno občino leta 2008 prizadelo močno neurje s točo, država pa ji je dodelila pol milijona evrov za izplačila oškodovancem, ki jih kaže tudi supervizor. Ta je pokazal, da je bilo vseh izplačil fizičnim osebam za več kot milijon evrov, na občini pa so izbrskali, da je bilo avtorskih in podjemnih pogodb zgolj za 24.000 evrov! Odstopanja so torej gromozanska.
Podobno je v občini Beltinci, kjer je o »bronasti medalji« razpravljal celo občinski svet. »Med avtorske in podjemne pogodbe so šteli šolske prevoze, socialne transferje, kmetijske subvencije, odkupe zemljišč. Resnični znesek je desetkrat nižji od prikazanega v supervizorju. Očitno so šteli prav vsa izplačila fizičnim osebam. Predvidevam, da se je napaka zgodila pri šifriranju računov, kjer je bila ena šifra za vsa tovrstna izplačila,« je prepričan finančnik občine Štefan Činč.
KPK smo na posebnosti opozorili, ugotovili so nekatere napake, jih popravili in hkrati pozvali, naj uporabniki morebitna čudna odstopanja sporočijo, da bodo podatke preverili ročno. »Supervizor zajema podatke iz podatkovnih baz in če so računi v njih napačno knjiženi, jih kot take zajame tudi supervizor.«
Kljub nekaterim dvomom o pravilnosti posameznih podatkov je s pomočjo supervizorja vendarle nedvomno, da so med največjimi plačniki fizičnim osebam mestne občine. Natančneje sedem mestnih občin, prva med »nemestnimi« pa je občina Jesenice, kjer so po supervizorju fizičnim osebam izplačali 1,73 milijona evrov. V glavnem so nakazovali manjše zneske, nekaj več kot dvajset računov je presegalo dva tisočaka, na največjem pa je pisalo 20.000 evrov, a je tudi ta, kot so pojasnili na Jesenicah, napačen, saj je šlo za izplačilo izvajalcu del pri obnovi dvorane Podmežakla. »Po naših kontnih karticah smo preverili izplačila za avtorske in podjemne pogodbe. Občina Jesenice je v obdobju 2003–2014 izplačala manj kot petino zneska, omenjenega v supervizorju,« so sporočili.
Župan odhaja, izplačila rastejo
Mestna občina Kranj naj bi bila na tretjem mestu med vsemi občinami – z 2,5 milijona evrov izplačil honorarjev. Z občine so sporočili, da je bilo leta 2013 avtorskih honorarjev za zgolj štiri tisočake. Ostalo (več kot 70.000 evrov) bi morale torej biti podjemne pogodbe, ki so jih sklepali s posamezniki. Zanimivi so tudi časovni okviri: ob slovesu župana Bogataja in prihodu župana Perneta je bilo novembra 2006 izplačanih rekordnih 95.000 evrov, mesec dni prej le 15.000. Kranjska »posebnost« je tudi krajevna skupnost Trstenik, kjer so ceste plužili (prek študentskih napotnic) kar rosno mladi sorodniki predsednika sveta krajevne skupnosti in mestnega svetnika Jožeta Lombarja. Če v Kranju večkrat tožijo nad zaostankom za slovenskim vrhom, kjer so nekoč bili po gospodarski moči, so vsaj na tem področju očitno že dolgo silno »uspešni«.