V stranki Socialnih demokratov, katere podpredsednik je Janko Veber, vladajo izredne razmere. Razlog je znan. Če obrambni minister danes ne bo odstopil, bo premier Miro Cerar, kot je zagotovil včeraj, še pred koncem dneva v državni zbor poslal predlog za njegovo razrešitev. Ali naj stranka še naprej trdno stoji za svojim ministrom, ki še vedno vztraja, da ne bo odstopil, in v primeru njegove razrešitve zapusti vladne vrste, ali naj vendarle sprejme Cerarjevo odločitev, je dilema, pred katero se je znašla SD.
Kmetijski minister in predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je do konca tedna odpovedal vse ministrske obveznosti. Na vprašanje, ali je to že napoved odhoda SD iz koalicije, odgovarja, da ne, saj v tem trenutku tovrstne politične odločitve stranke ni. Vzel je dopust: »Da lahko v miru opravimo vse politične razprave, ki bodo prisotne te dni.« Kolegij predsednika SD je včeraj obrambnega ministra pri odločitvi, da ne odstopi, soglasno podprl, premierja pa pozval, naj spoštuje koalicijski sporazum. V njem je namreč zapisano, da ima predsednik vlade pravico opozoriti ministra, ki ne opravlja svoje funkcije v skladu z ustavo, zakoni in etičnimi standardi oziroma ne izvršuje vladnih sklepov. Če se sporno ministrovo ravnanje nadaljuje, koalicijski partnerici, v katere kvoto sodi minister, predlaga skupno ureditev problema.
Kaj bodo skuhali v koalicijski kuhinji?
Premier je jasen, da v primeru, ko ugotovi, da minister zaradi določenih spodrsljajev, nepravilnosti oziroma napak ne more več opravljati svoje funkcije, strankarskega pogajanja ne more biti. Seveda pa lahko koalicijska partnerica na čelo tega resorja, ki ji pripada, predlaga novega kandidata. V političnih vrstah prevladuje ocena, da bi bila najelegantnejša rešitev koalicijske zagate, če bi Janko Veber odstopil sam. S tem se strinja tudi politični analitik Igor Pribac, ki takšno odločitev vidi tudi kot najboljšo za ministra. Odstop je namreč častnejši kot razrešitev.
Za Pribca pa bo veliko presenečenje, če se bo SD odločila za odhod iz koalicije. »Če bi odšla v opozicijo, bi vlada postala majava, odgovornost za to pa bi javnost v večji meri pripisala SD kot Cerarju.« Ocenjuje, da so pravni argumenti proti Vebrovemu ravnanju imeli težo in so se usidrali v precejšnjem delu javnosti. Na to kaže tudi včeraj objavljena javnomnenjska raziskava časnika Delo. 42 odstotkov vprašanih je namreč menilo, da bi moral Cerar ministra Vebra zamenjati, 30 odstotkov pa, da to ni potrebno. Očitno pa vprašani niso naklonjeni razpadu koalicije. Kar 64 odstotkov jih razpada ne podpira, zgolj 15 odstotkov jih je temu naklonjenih. »Socialni demokrati so prevzeli odgovornost, da v sedanjih težkih razmerah vladajo. Če bi zapustili vladni voz, bi bili v očeh volilcev neodgovorni,« poudarja Pribac. Ob tem opominja, da je v opoziciji trdo levičarsko pozicijo že zavzela ZL. Zato Pribac pričakuje, da se v koaliciji »ne bo skuhalo kaj posebnega, bo pa nekaj trpkih okusov v ustih SD«.
V primeru, da minister Janko Veber ne bo odstopil sam, se je včeraj po parlamentarnih kuloarjih postavljalo vprašanje, ali bo v parlamentu sploh dovolj glasov za njegovo razrešitev. V opozicijskih SDS in NSi so sicer s Cerarjevo odločitvijo zadovoljni in so že spisano interpelacijo proti ministru Vebru pospravili v predal. Hkrati poudarjajo, da je razrešitev ministrov stvar koalicije in da ta na glasove opozicije ne more računati. V največji vladni stranki SMC zagotavljajo, da dvomov, da bo vseh 36 njihovih poslancev podprlo Cerarjev predlog za Vebrovo razrešitev, ni. Ni pa še jasno, kako bodo ravnali poslanci DeSUS. Če je prvak stranke Karl Erjavec po jutranjem koalicijskem sestanku poudarjal, da morajo verjeti predsedniku vlade, ki je pregledal celotno zadevo glede Vebrovega naročila Obveščevalno-varnostni službi (OVS) ministrstva za obrambo, je bil po sestanku s poslansko skupino manj odločen. »Imam dilemo, ali popolnoma zaupati predsedniku vlade, ki v ministrovem ravnanju vidi nezakonitosti, ali zaupati ministru Vebru in prvaku SD, ki trdita, da teh ni bilo,« je dejal Erjavec. V njegovem obotavljanju nekateri vidijo poskus politično prekaljenega prvaka stranke upokojencev, da bi iz afere Veberkom iztržil čim več.
Ugotovitve pravnih strokovnjakov
Oceno, da Janko Veber ne more biti več obrambni minister, je premier Cerar sprejel na podlagi preučitve vseh dejstev. Pri tem je torej nedvomno upošteval tudi poročilo, ki sta ga po premierjevem naročilu pripravila profesorja na ljubljanski pravni fakultet dr. Rajko Pirnat in dr. Igor Kaučič. Kot nam je potrdil Pirnat, sta ugotovila, da v alineji 32. člena zakona o obrambi, ki ureja pristojnosti OVS in na katero se v svojem odgovoru sklicuje Janko Veber, ni podlage za aktivnost te službe, kakršno naj bi naročil obrambni minister. Lahko pa tudi OVS za interne potrebe analizira, kako bo izvajala določene naloge in kako bo najbolje organizirana. A mora biti za to izpolnjenih več pogojev: rezultati te analize smejo biti zgolj interne narave, OVS ne sme uporabljati nobenih posebnih pooblastil, uporablja lahko zgolj javno dostopne podatke in ne operativnih evidenc, ki so rezultat obveščevalne oziroma protiobveščevalne dejavnosti, njeno delovanje mora biti v celoti usmerjeno v izboljšanje delovanja službe oziroma ministrstva. »V svojem mnenju se nisva opredelila, ali so bili vsi ti pogoji izpolnjeni,« je še poudaril Pirnat.
Oceno, ali so bili vsi pogoji izpolnjeni, sta torej pravna strokovnjaka prepustila predsedniku vlade. Sodeč po Cerarjevi odločitvi bi lahko sklepali, da niso bili.
