Pravniki znajo biti zajedljivi. Tudi do svojih kolegov. Do njihovih sposobnosti. Zlasti težko prenašajo njihove (ne)upravičeno visoke zaslužke. Zato je pravzaprav presenetljivo, ko se o kom iz svojih vrst celo v neformalnem pogovoru izrazijo v glavnem le pohvalno. Dr. Marka Ilešiča – poslanci bodo o njegovem tretjem mandatu sodnika na sodišču EU odločali danes –, so naši sogovorniki vsi po vrsti opisovali kot velikega strokovnjaka pa tudi kot umirjenega, korektnega in dobrodušnega človeka.
Politične zvezde so mu naklonjene
Ilešiču so bili doslej naklonjeni tudi v političnih krogih. Pred enajstimi leti ga je državni zbor prvič izvolil za sodnika na sodišču EU. In to na seji, na kateri so pogoreli vsi trije preostali kandidati, ki jih je na pomembna mesta v domačih in evropskih institucijah predlagal takratni predsednik države Janez Drnovšek.
Pet let kasneje je bil Ilešič ponovno izvoljen za sodnika na omenjenem sodišču. Na tajnem glasovanju je dobil kar 67 glasov – proti je glasoval zgolj en poslanec. »Ljudi, ki imajo izjemne strokovne izkušnje in znanja ter tudi pomembne človeške vrednote, smo lahko v institucijah EU samo veseli,« so tedaj izpostavljali v LDS. »Če mogoče kje drugje velja pravilo 'dva pravnika, tri mnenja', se mi zdi, da v tem primeru velja pravilo 'mnenje dr. Ilešiča',« so jim pritrjevali v Zares. »Gospod Ilešič je velik strokovnjak,« je ocenjeval prvak SNS Zmago Jelinčič. »V poslanski skupini bomo kandidata podprli,« pa je napovedal celo vodja poslancev SDS Jože Tanko. K Ilešičevi široki sprejemljivosti v poslanskih vrstah je nedvomno prispevalo tudi to, da se ni nikoli politično izpostavljal in se torej nobeni stranki ni zameril.
Danes se Ilešiču napoveduje ponovna izvolitev – podpirajo ga vse tri koalicijske stranke in opozicijska ZaAB. Glasov ZL, SDS in NSi pa ne more pričakovati. Poslanci obeh desnosredinskih strank so se namreč med dvema kandidatoma, ki ju je predlagal predsednik republike Borut Pahor, odločili za Verico Trstenjak. »Dr. Ilešič ima res bogato profesionalno kariero na več področjih,« svojih stališč izpred petih let Tanko sicer ni spremenil. Je pa na seji mandatno-volilne komisije dodal, da dajejo v njihovi stranki prednost mlajši, ženski kandidatki, ki ima prav tako bogate izkušnje.
A zgolj podpora poslancev SDS in NSi za izvolitev Trstenjakove ne bi zadoščala, zato je minuli teden iz tekme izstopila in svojo potezo pospremila z besedami: »Razmere v Sloveniji še niso dovolj napredne in sodobne, da bi večina pristojnih organov, čeprav gre za dva strokovna kandidata, podprla strokovno osebo z odmevno mednarodno kariero in ugledom, žensko in dajala prednost mladosti.« Iz obrazložitve Trstenjakove je vendarle mogoče razbrati, da tudi ona Ilešičeve strokovnosti ne postavlja pod vprašaj. Njenim navedbam, da je po kriteriju mladosti prednost na njeni strani, pa seveda ni mogoče oporekati. Ilešič bo namreč letos dopolnil 68 let.
Celo o tozdih je znal zanimivo predavati
Marko Ilešič se je rodil v pravniško-geografski družini: njegov oče je bil znani geograf, akademik Svetozar Ilešič, mama Meta je bila med prvimi ženskami, ki so diplomirale na ljubljanski pravni fakulteti. Ilešič je sledil mami. Njegova poklicna pot na pravni fakulteti v Ljubljani se je začela leta 1970, kjer je bil najprej asistent, kasneje docent, nato pa profesor civilnega, gospodarskega in mednarodnega zasebnega prava ter tri leta dekan. Študentje se ga spominjajo kot dobrega predavatelja. Celo tisti, ki jim je v času bivše Jugoslavije predaval gospodarsko statusno pravo, poudarjajo, da je znal pravne vidike različnih samoupravnih socialističnih pogruntavščin – tozdov, ozdov, sozdov – predstaviti na zanimiv način, predavanja pa je popestril tudi s praksami iz tujine.
A nekateri naši sogovorniki vendarle opozarjajo na senco na Ilešičevi poklicni poti: »Na začetku kariere je veljal za enega največjih potencialov in za naslednika legendarnega profesorja Cigoja. Nato je šla v določenem obdobju njegova profesorska kariera nekoliko navzdol.« Zaradi pomanjkanja objav so se pojavila ugibanja, ali bo sploh izpolnil kriterije za habilitacijo. In prav tedaj so se mu – kot naročeno – odprla vrata na sodišče EU, prošnje za obnovitev habilitacije sploh ni oddal. »V Luksemburgu je (ponovno) 'vzcvetel',« je brez cinizma ocenil eden od naših sogovornikov. Po navedbah generalne sekretarke v uradu predsednika republike Nataše Kovač, ki je na seji mandatno-volilne komisije pojasnjevala Pahorjeva kadrovska predloga, sicer Ilešičeva bibliografija do leta 2014 obsega 428 bibliografskih enot.
V utemeljitvi priznanja za življenjsko delo, ki ga je Zveza društev pravnikov Slovenije Ilešiču podelila lani, so kot najbolj izstopajoča dela v njegovi bibliografiji navedli komentarje nekaterih ključnih zakonov (v soavtorstvu): zakona o gospodarskih družbah, zakona o varstvu konkurence, zakona o mednarodnem zasebnem pravu... Opozorili so tudi na njegovo pomembno vlogo pri oblikovanju obligacijskega zakonika.
Šalo v sedmih, odločbo v 15 jezikih
Da med kolegi v Luksemburgu uživa velik ugled, kaže tudi Ilešičeva izvolitev za predsednika najprej tri- in nato petčlanskega senata sodišča EU. Ob njegovi tokratni kandidaturi za še en mandat je mogoče slišati celo namige, da se mu morda nasmiha mesto predsednika sodišča. Sodniško mesto pa je s sabo prineslo tudi nekaj materialnega blišča, značilnega za institucije EU: plačo v višini 20.000 evrov bruto, pa luksuzni službeni audi, pred katerim se lahko skrije že nekoliko razmajani hyundai, ki ga je vozil kot profesor.
Pravo pa ni edina velika ljubezen Marka Ilešiča. Nekje povsem blizu je nedvomno nogomet. Bil je zadnji predsednik Nogometne zveze Jugoslavije, nato član trojice (poleg še dveh pravnikov: Antona Gašperja Frantarja in Rudija Zavrla), ki je gradila slovenski nogomet. Športni delavci in športniki se spominjajo, da se je ob obiskih tekmovanj v tujini rad pomešal med navijače, obiskoval bolšje trge, se odpravil v povsem običajne gostilne in ne v tiste, kjer se je zbirala elita, ter se z ljudmi poskušal pogovarjati v njihovem jeziku. Njegov talent za jezike je legendaren. Tako je po pripovedovanju udeležencev svetovnega nogometnega prvenstva v Južni Koreji že po nekaj dneh govoril tudi »malo« korejsko. V obrazložitvi priznanja za življenjsko delo lahko preberemo, da Ilešič govori trinajst tujih jezikov. Sam rad reče, da zna šalo povedati v sedmih, predava lahko v osmih, obravnavo na sodišču vodi v desetih, sodbo pa zna prebrati v petnajstih jezikih. Med drugim jo je prebral v madžarskem in celo v grškem jeziku, kar tudi med luksemburško pravno elito uspe le malokomu.