Pomlad je znova tu, zemlja se počasi ogreva in neučakani vrtičkarji so že začeli s prvimi deli na svojih gredicah. Letos je znova med njimi tudi 77 vrtičkarjev na nekdanjem vojaškem odpadu v Savljah, ki so imeli lani, ko je bilo prijavljenih navdušencev dvakrat več od prostih gredic, srečo, da so postali uradni najemniki občinskih vrtičkov. Petdeset med njimi je od občine dobilo v zakup celo vrtičke z novonasuto zemljo, preostalih 27 pa je prišlo do svoje gredice, potem ko so se občinarji po dvajsetih letih končno lotili urejanja najemnih razmerij z obstoječimi vrtičkarji in je nekaj zaplat zemlje ostalo prostih.
Lanski razpis je bil tudi prvi občinski razpis za oddajo vrtičkov, odkar so v pohodu nad nelegalne vrtičkarje in črnograditelje odstranili več kot tisoč vrtov in odkar so leta 2010 uredili 65 tipskih vrtičkov v Dravljah in Štepanji vasi. Te so dobili v zakup le starejši občani in občanke, s katerimi občina letos že sklepa anekse za naslednjih deset let. »Čakalna vrsta obstaja in je odvisna od odpovedi zakupnikov,« so pojasnili pristojni na občini in dodali, da so v petih letih prejeli le dve odpovedi. Kaj pa ostali, ki bi si radi kaj pridelali? Lahko se postavite v vrsto za vrtičke v Savljah, kjer se je od lani sprostilo 20 vrtov, sicer pa vas bodo na občini napotili k zasebnim ponudnikom, ki večinoma oddajajo gredice na obrobju mesta.
Pozabili na načrte v Trnovem
Odstranjevanje je šlo občini občutno hitreje, kot ji gre urejanje novih kotičkov za samooskrbo meščanov in meščank, a v prihodnje bi se to moralo spremeniti, če želijo doseči cilj, da bo do leta 2020 v vsaki četrtni skupnosti vsaj eno vrtičkarsko območje. Doslej so po njihovi zaslugi nastali vrtički le v Dravljah, Posavju in na Golovcu, kot so nam lani razkrili, pa bi morali letos za saveljskimi slediti trnovski vrtički. Takrat so tudi izkazali resno namero, da bodo jeseni objavili poziv za oddajo neurejenega območja v Trnovem, s katerim bodo preverili, ali sploh obstaja zanimanje za tovrstno obliko najema vrtička. A tega poziva lani nismo zasledili in tudi letos tega zapuščenega območja ob ljubljanski obvoznici, ki je že opredeljeno v občinskem prostorskem načrtu kot eno od 23 mestnih vrtičkarskih območij, ne omenjajo več.
»Novih območij ne načrtujemo, zato občane usmerjamo na območja, kjer je vrtičkanje dopustno,« sporočajo iz pristojnih občinskih oddelkov, kjer nimajo velikih načrtov niti glede novih ureditev. V proračunu za naslednja leta ni predvidenih sredstev za mestne vrtičke, kot odgovarjajo, pa naj bi bila v pripravi projektna dokumentacija za ureditev vrtičkov na Rakovi Jelši v sklopu druge faze urejanja tamkajšnjega parka: »Načrtujemo, da bi jih v letošnjem letu tudi izvedli in bi bili pripravljeni za naslednjo vrtičkarsko sezono«. Na vprašanje, ali se bodo še kje lotili urejanja najemnih razmerij tako kot v Savljah, kjer so imeli vrtičkarji v času bežigrajske občine že sklenjene najemne pogodbe, pa odgovarjajo, da sta za to predvidena Vič in Vižmarje.
Olajšali so si oddajo
Različne nevladne organizacije so v preteklosti večkrat opozorile, da je treba politiko organiziranja mestnih vrtičkov spremeniti, tako da bodo izpostavljeni finančno manj zahtevni načini urejanja, kot je denimo začasna raba na degradiranih območjih. Pristojni na občini so jih tako kot nas namreč večkrat odpravili z odgovorom, da je dinamika urejanja vrtov odvisna od razpoložljivih finančnih virov. Toda leta 2013 je končno prišlo do spremembe, občina je v občinski odlok o vrtičkarstvu dodala člen, ki dovoljuje oddajo tudi na neurejenih območjih (brez priključitve na vodovod, parkirnih mest in podobno). Obenem so si delo olajšali še z možnostjo oddaje celotnega območja enemu zakupniku (društvu ali podjetju), ki bi ga uredil in kot upravnik oddal gredice v podzakup, kar je obetalo zelo veliko, a v praksi te spremembe sploh še niso zaživele in sodeč po zadnjih informacijah z občine ne bodo niti v tej sezoni.
So pa na drugi strani, morda ravno zaradi svoje neaktivnosti, zdaj bolj strpni do vrtičkanja na sicer nedovoljenih območjih, kjer pa si vrtičkarji od rušenja črnih gradenj ne upajo več postavljati nobenih objektov. »Lokacije divjih vrtičkov je skoraj nemogoče nadzorovati, saj vsako leto nastajajo nova območja. Kjer je po občinskem prostorskem načrtu dopustno vrtičkarstvo, stranke pozivamo k sklenitvi pogodbe,« še zaključujejo na občini, kjer so predlani uvedli spremembo, da je dovoljeno vrtnariti tudi na kmetijskih zemljiščih, a na vidiku spet ni še nobenega razpisa. Občina naj bi jih imela v lasti okoli 40 hektarjev, medtem ko vedno poudarjajo, da je občina na 23 lokacijah, ki so trenutno predvidene za trajno vrtičkarstvo, lastnica le nekaterih delov, večina zemljišč pa je v lasti zasebnikov. In ti so v zadnjih letih zaradi povečanega navdušenja nad vrtičkanjem prepoznali priložnost in uredili veliko več vrtov kot občina.
