Občina je prisiljena zelo varčevati
Po županovih besedah bi zavod za normalno poslovanje potreboval okoli 250.000 evrov na leto, ki pa jih nima. Lani je od kulturnega ministrstva za izvedbo programov prejel 110.000 evrov, kako bo letos, se še ne ve. Program naj bi bil dobro zastavljen, vendar ga ministrstvo še ni potrdilo. »Občina je kot ustanoviteljica Kulturnemu središču evropskih vesoljskih tehnologij dolžna pomagati. Za stroške za vzdrževanje zgradbe odštejemo 15.000 evrov na leto, potem pa so tukaj še redne mesečne položnice za elektriko in druge stroške, ki znašajo od 2000 do 3000 evrov. Znašli smo se v zelo težkem položaju, ker denarja ni,« priznava Polutnik in pojasnjuje, da ima občina komaj nekaj več kot dva milijona evrov težek proračun in da je prisiljena varčevati na vseh področjih. Prejšnji teden so se svetniki na občinski seji celo odločili, da bo občina zaradi varčevalnih ukrepov prihodnje leto po več letih članstva izstopila iz Združenja občin Slovenije in tudi iz Javnega zavoda Regijsko višje- in visokošolsko središče. Na tak način bodo privarčevali 15.000 evrov.
»Za kakšno mestno občino ta znesek verjetno ni velik, za nas pa je. Država nas vedno bolj stiska, zato moramo gledati na vsak evro. Varčevati moramo tam, kjer je za občane najmanj boleče. Zato raje izstopimo iz Združenja občin Slovenije, kot da bi bi jemali šoli, vrtcu, sociali. Ob takšnem proračunu nam namreč za naložbe, ki bi jih v kraju krvavo potrebovali, skoraj nič ne ostane,« je priznal župan Vitanja.
To je tudi vzrok, da nameravajo letos urediti samo turistično pot in nekaj več kot pol kilometra lokalne ceste, druge naložbe pa bodo morale počakati. »Če bi imeli denar, bi z velikim veseljem uredili oskrbo z vodo v Breznem in Ljubnici, asfaltirali dvajset kilometrov cest, uredili kanalizacijo, mrliško vežico. Skratka, če bi imeli denar, nam dela na bi zmanjkalo, tako pa smo žal prišli v takšen položaj, da moramo varčevati tudi pri elektriki.«
Marsikomu je žal, da je bilo izbrano Vitanje
Idejni vodja središča v Vitanju umetnik Dragan Živadinov je pred leti dejal, da bi lahko arhitekturno mojstrovino gradili tudi kje drugje, vendar so si Vitanje izbrali zato, ker je bila tam doma Minka Kokošinek, mati slovenskega raketnega inženirja in pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga.
V Vitanju so Noordungu že leta 2006 posvetili spominsko sobo, zato se je takrat marsikomu zdelo prav, da se na lokaciji nekdanjega kulturnega doma zgradi veličastna zgradba, v kateri bodo razstave in različne prireditve in zaradi katere bo Vitanje postalo prepoznavno doma in v tujini. »Ta pričakovanja so se uresničila. Občina je zaradi središča res postala prepoznavna v Sloveniji in svetu, vendar mene zelo skrbi, kako se bo ta zgodba končala. Ko smo dobili za gradnjo zgradbe okoli dva milijona evrov evropskega denarja, smo se obvezali, da bomo v zavodu poskrbeli za štiri delovna mesta in da bomo zagotovili 10.000 obiskovalcev na leto. Če teh pogojev ne bomo izpolnjevali oziroma če bo število obiskovalcev nižje, bomo morali denar vrniti. Kaj bi to pomenilo za našo občino, si niti pomisliti ne upam. To bi bila resnično velika katastrofa«, pravi župan, ki pričakuje, da jih država ne bo pustila na cedilu oziroma da ne bo dovolila, da bi se uresničil črni scenarij. Ko bo svet zavoda potrdil letni program, bodo zelo verjetno poklicali na ministrstvo za kulturo in prosili za sestanek, na katerem bi skupaj poiskali rešitev iz finančnih težav.
