Bančni sektor srednje in jugovzhodne Evrope (CEE-regija) doživlja transformacijo. Iz regije, ki je tako po rasti gospodarstva kot tudi finančnih trgov še vedno bolj zanimiva kot »jedro« Evrope – v italijanski bančni skupini Unicredit ocenjujejo, da bo CEE-regija letos gospodarsko zrasla za 2,5 odstotka, rast posojil podjetjem naj bi zrasla za 3,5 odstotka, fizičnim osebam za 3,3 odstotka, medtem ko se bo obseg depozitov okrepil za 4,2 odstotka – kljub temu odhajajo nekateri veliki igralci na bančnem trgu.
Kriza je namreč jasno pokazala, da je obdobje izrednega političnega, socialnega in ekonomskega razvoja tranzicijskih držav nepreklicno končano. Tveganja v regiji, za katero je značilna izrazita prepletenost političnih, finančnih in gospodarskih elit, so postala za nekatere enostavno prevelika. Poslovanje bank v večini držav otežujejo prezadolžen poslovni sektor, šibka domača potrošnja, vse ostrejše zahteve evropskega regulatorja in nemiri na vzhodni meji Ukrajine, ki vnašajo novo negotovost. V bonitetni agenciji Fitch Ratings sicer pričakujejo stabilno leto za banke v CEE-regiji, a opozarjajo, da bo poslovno okolje ostalo še naprej zelo zahtevno. V Romuniji (32 odstotkov), Ukrajini, Srbiji in na Madžarskem obseg slabih posojil še vedno presega 20 odstotkov, na Hrvaškem, v Bolgariji ter Bosni in Hercegovini pa se giblje okoli 15 odstotkov. V Sloveniji dosega okoli 11 odstotkov.
Mešanje kart na bančnem trgu
Že pred časom je Ukrajino zapustila avstrijska banka Erste, Slovenijo pa belgijska KBC, kot vse kaže, pa bo sledil nov plaz. V Bosni in Hercegovini se že nekaj časa prodaja Nova banka, Srbi prodajajo Komercijalno banko, zadnja pa je z napovedjo umika iz Madžarske in Slovaške presenetila ruska bančna skupina Sberbank, ki se v Sloveniji agresivno širi in krepi tržni delež. Odhod Sberbank iz Madžarske se je med vrsticami resda napovedoval že nekaj časa, saj je eden izmed visokih uslužbencev lani poleti izjavil, da je madžarski bančni trg zaradi neprestanega vmešavanja politike izredno zahteven za poslovanje. Madžarski Sberbank je med letoma 2011 in 2013 ustvaril skoraj 60 milijard forintov čiste izgube (slabih 200 milijonov evrov). V nadaljevanje poslovanja pa jih očitno ni prepričal niti madžarski predsednik Viktor Orban, ki po novem obljublja znižanje stroškov poslovanja za banke, v zameno pa pričakuje posojanja gospodarstvu. Tudi slovaška podružnica Sberbank je v zadnjih letih kovala izgube, vendar je hkrati krepila tržni delež, zaradi česar ostaja uganka, zakaj so se Rusi odločili za njeno prodajo. Za nakup tako madžarske kot tudi slovaške Sberbank naj bi se zanimala madžarska banka OTP, ki je med najaktivnejšimi pri iskanju prevzemnih tarč v regiji.
Rusi od prodaje slovaške banke, ki je imela ob koncu lanskega leta dve milijardi evrov bilančne vsote, naj ne bi smeli pričakovati več kot 100 milijonov evrov. Če velja, da se evropske banke prodajajo po približno 1,1-kratniku knjigovodske vrednosti delnic, regionalne banke pa največ po 1,4-kratniku, potem bi lahko Sberbank s prodajo svoje slovaške enote iztržila nekako med 74 in 94 milijoni evrov. Enake domneve bi za slovensko NKBM pomenile ceno med 675 in 860 milijoni evrov, če bi upoštevali knjigovodsko vrednost delnic ob koncu lanskega leta, ko je znašala 61,34 evra. A že zdaj je več kot jasno, da Slovenija s prodajo NKBM verjetno ne bo iztržila niti polovico tega zneska.
Zaton avstrijskih bank
Poleg NKBM in državnih bank, na prodajo katerih se vlada še pripravlja, iščeta nove lastnike tudi dve podružnici avstrijskih bank. Raiffeisen bank International (RBI) namerava odprodati slovensko in poljsko podružnico, saj se želijo osredotočiti na trge, kjer imajo večji tržni delež. Precej se zatika s prodajo balkanskega dela avstrijske bančne skupine Hypo, ki jo je dotolklo nebrzdano kreditiranje visoko tveganih poslov na Balkanu. Sporne prakse so z jamstvi spodbujale tudi koroške oblasti, končni račun pa naj bi pokril Dunaj, ki je za krpanje lukenj po škandalu Hypo namenil že več kot pet milijard evrov. Decembra lani je ameriški naložbeni sklad Advent International podpisal sporazum o nakupu balkanskega dela Hypa, vendar posel še ni zaključen. Ogrozila bi ga lahko morebitna odločitev avstrijskega ustavnega sodišča o (ne)ustavnosti zakona, ki omogoča izbris podrejenih obveznic banke.
Močna prisotnost avstrijskih bank na Slovenskem in v drugih državah CEE-regije, ki je bila tako rekoč stalnica vse od ustanovitve avstro-ogrske banke Creditanstalt, prek katere je svoje bogastvo kovala družina Rothschild, postaja del preteklosti. Po odprodaji Hypa in Raiffeisna bosta denimo v Sloveniji poslovali le dve avstrijski banki – BKS bank in Sparkasse, ki je del skupine Erste. Ter seveda Unicredit bank Slovenija, naslednica podružnice banke Bank Austria Creditanastalt, ki je leta 2005 prešla v roke italijanskega finančnega velikana.
Unicredit ostaja največji igralec na trgu CEE z okoli 120 milijardami evrov bilančne vsote, vsaj tretjino več od najbližjega zasledovalca RBI. Razlika pa se bo v prihodnje verjetno še povečala, saj v Unicreditu napovedujejo, da bodo še krepili svojo prisotnost na trgu CEE, medtem ko se večina konkurentov z njega delno umika. Unicredit (Bank Austria), ki je lani pobral nagrado ugledne revije The Banker za najboljšo zasebno banko v regiji CEE, na Hrvaškem in v Avstriji, se je v letu 2014 vrnila k dobičku – znašal je 1,38 milijarde evrov. Za glavnima konkurentkama je težko leto. RBI je ustvarila 493 milijonov evrov izgube, Erste Group pa je zaradi poplave oslabitev v Romuniji in na Madžarskem pridelala 1,44 milijarde evrov izgube.