Slovenska podjetja v raziskovanje in razvoj vlagajo levji delež vseh sredstev, ki jih v Sloveniji namenimo za to dejavnost. Podatki v zadnjih petih letih sicer – po različnih statistikah – nihajo med 60- in 70-odstotnim deležem, vendar se Slovenija z njimi venomer uvršča v sam vrh (primerljivih) držav.
V letu 2012 so tako med članicami EU ter nekaterimi gospodarskimi prvaki, Japonsko, Kitajsko in ZDA, Slovenijo po deležu industrijskega vlaganja (po podatkih Eurostata) prehitevale le Finska, Švedska in Japonska. Po podatkih OECD za leto 2013 pa sta bili pred Slovenijo le Japonska in Kitajska. Tam tri četrtine vseh vlaganj v raziskovanje in razvoj predstavljajo vložki zasebnih podjetij, v Sloveniji pa je ta delež znašal 63 odstotkov. Na Švedskem in Finskem so leta 2013 podjetja prispevala po 60 odstotkov, v Avstriji pa denimo le 44 odstotkov denarja, ki tehnologijo vodi v »prihodnost«.
V družbi Izraela in Južne Koreje
Javnega denarja, namenjenega raziskavam in razvoju, ki se večinoma porabi v javnih raziskovalnih organizacijah, kot so znanstveni inštituti, je bilo za manj kot tretjino odstotka celotnega bruto domačega proizvoda. To je še vedno večji odstotek, kot znaša odstotno povprečje v EU (0,26 odstotka BDP), a v absolutnem znesku je lani in letos proračunski znesek, namenjen za razpise Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), dosegel zgodovinsko dno – 139 milijonov evrov. To je za skoraj četrtino manj kot leta 2009.
Delež bruto domačega proizvoda, ki je v Sloveniji namenjen za znanost v celoti – iz vseh virov –, doslej niti ni bil izredno nizek, saj seštevki javnih in zasebnih sredstev (v odstotkih BDP) v drugih (primerljivih) državah ne presegajo bistveno slovenskih številk. Leta 2013 je bila Slovenija z 2,6 odstotka BDP, namenjenih za raziskave in razvoj, na lestvici vlaganj, ki jo pripravlja OECD, na devetem mestu. Za las jo je prehitela Avstrija, pred njo pa so bile le države kot so Izrael, Južna Koreja, Švedska in Nemčija. Podobno je bilo v letih 2012 in 2011, ves čas pa je bila Slovenija tudi nad povprečjem OECD.
Težava je v tem, da se Sloveniji ti »visoki« vložki oziroma odstotki ne poznajo. Na lestvici najbolj inovativnih držav je denimo naša država pod povprečjem EU, tudi na področju novih tehnologij ni v vrhu. Absolutni zneski in majhnost države so pomemben faktor, a poznavalci dogajanja opozarjajo, da je slika popačena tudi zato, ker so podatki o vlaganju industrije v raziskave in razvoj prikazani napačno. Podjetja, ki imajo razvojne oddelke, naj bi že nekaj let s spretnimi računovodskimi prirejanji rezultatov prikazovala višje vložke od dejanskih. Grob izračun pokaže, da bi – če bi višino sredstev preračunali v plače raziskovalcev in sredstva, ki jih ti za raziskovanje porabijo – zgolj v slovenskih podjetjih delovalo med deset in dvajset tisoč raziskovalcev. Takšna številka pa je po ocenah poznavalcev grobo pretirana. Problem naj bi bil v tem, da podjetja, ki sicer res imajo razvojne oddelke, kot raziskovalna in razvojna sredstva predstavljajo tudi sredstva za osnovno delovanje podjetij, denimo stroške za vozni park. Podjetjem naj bi se to splačalo tudi zato, ker so razvojna sredstva nižje obdavčena. Država pa domnevno to področje prepušča brez nadzora, ker v meddržavnih statistikah dosega višja mesta.
Zgodbe iz Cimosa
»Manipulacije z razvojnimi sredstvi v podjetjih so seveda možne,« pravi profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Jaklič. Spomnil nas je na podjetje Cimos, kjer se je izkazalo, da so kot razvojna sredstva neupravičeno prikazali blizu sto milijonov evrov.
Vendar se po njegovem vedenju tega področja ni doslej še nihče resno lotil. »Delno k takšnemu deležu prispeva tudi financiranje centrov odličnosti, ki so bili sicer financirani iz javnega denarja, a so bila sredstva prikazana kot zasebna, saj so bili centri v zasebni lasti,« dodaja Jaklič. Vendar vodja enega od centrov odličnosti, profesor fizike Dragan Mihailović z Inštituta Jožefa Stefana, pravi, da je bilo sredstev za centre odličnosti le za okrog 30 milijonov evrov na leto, kar je v celotnem znesku domnevnih zasebnih vlaganj v raziskovanje in razvoj majhen delež.
»Goljufanje pri prikazovanjih sredstev se ne splača, saj s tem v resnici denar izgubljamo,« opozarja Mihailović. Dokler statistika ne bo pokazala prave slike, bodo denimo prikrajšani mladi znanstveniki, ki ne bodo mogli dobiti svežih sredstev za razvoj visokotehnoloških izdelkov, tudi če bodo imeli res dobre ideje.
Mihailović opozarja, da je razlog za pomanjkljiv nadzor nad dejanskimi vlaganji v raziskave in razvoj tudi nekompetentnost in nezainteresiranost politikov, ki bi morali vzpostaviti tako nadzor nad področjem kot tudi širšo razvojno naravnano politiko. Zaradi goljufij je namreč celotno vlaganje v znanost in razvoj videti bolje, v resnici pa je v področje v globoki (finančni) krizi. Profesor Jaklič pa vendarle opozarja, da se bo skupen odstotek vložkov v raziskave in razvoj (delež BDP) najbrž začel zniževati že z letošnjim letom – saj je znesek sredstev zdaj postal res majhen.