Družba Mabra Inženiring, graditeljica stanovanjsko-poslovne soseske Dunajski kristali ob severni ljubljanski obvoznici, je konec novembra lani šla v stečaj. Zdaj je postalo jasno, kdo so bili njeni lastniki. Ti so se več let skrivali za podjetjem David Construction Company, registriranim v Liechtensteinu. Iz naših dokumentov je razvidno, da so bili od leta 2012, ko je bila Mabra že v težavah, delničarji liechtensteinskega podjetja lastnik modne agencije Bronz Joseph Freshner (Joe) Rain, njegov brat Paul Mario Vratusha, lastnik brazilskega nepremičninskega podjetja M-O Projesos, in direktorica Mabre Inženiringa Nevenka Zekić.
O tem, kdo je dejanski lastnik Mabre Inženiring, se je v javnosti ugibalo že od leta 2010. Takrat se je do tedaj razmeroma neznana družba z ministrstvom za zdravje – vodil ga je Borut Miklavčič – dogovorila o zamenjavi dela Dunajskih kristalov za palačo na Trubarjevi, kjer ima prostore Inštitut za varovanje zdravja (IVZ). Zdaj se je izkazalo, da so bile od leta 2012 v ozadju liechtensteinskega podjetja, ki je bilo z 51.000 švicarskimi franki kapitala ustanovljeno leta 2005, tri osebe. Te so septembra 2012 v izjavi, ki so jo overile pri notarju Jožetu Sikošku, potrdile, da ima vsaka od njih v lasti po eno tretjino delnic podjetja David Construction Company.
Joe Rain – reševalec premoženja poslovnežev
Med njimi je najbolj znan Joe Rain. Gre za poslovneža, znanega v modnih in gradbenih krogih, ki je v Sloveniji znan po več vprašljivih poslih. Več let je tesno poslovno sodeloval s krogom nekdanjih vodilnih v posojilodajalni družbi Orion, ki so več slovenskim poslovnežem pomagali pri ugašanju podjetij in umikanju premoženja pred upniki. Po nekaterih informacijah je prav Rain zagotavljal kapital za te manevre. Pred leti je pomagal umakniti večmilijonsko premoženje nekdanjemu lastniku Dela Revij Mateju Raščanu. Temu naj bi finančna uprava (Furs) odkrila za štiri milijone evrov nepojasnjenega premoženja in mu odmerila plačilo dodatnega davka. V preteklosti se je zanimal še za nakup družbe SCT Stanovanjski inženiring.
Rain je na veliko posloval tudi z ljubljanskim kraljem betona Rokom Furlanom. Temu je leta 2012 prodal stanovanje v Dunajskih vogalih, ki ga je pred tem kupil od Igorja Furlana, očeta Roka Furlana. Ta je na Igorja Furlana v zadnjih let prenesel del svojega premoženja. Igor Furlan je bivši vojaški ataše Slovenije v Moskvi, podpredsednik Društva Slovenija-Rusija in nekdanji uslužbenec Smelta. Član njegove uprave je bil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja tudi Borut Miklavčič.
Od Raina do Roka Furlana
Pri tem velja spomniti, da je Furlan, ki je zdaj v osebnem stečaju, svoje premoženje pred upniki umikal prav s pomočjo mreže orionovcev. Še leta 2010 se je v gradbenih krogih govorilo, da bo novi lastnik palače na Trubarjevi, ki bi jo morala v last dobiti Mabra, postal prav Furlan. Slednji že vrsto let velja za poslovneža z velikim neformalnim vplivom v gradbenih in drugih krogih. Na to nakazuje tudi podatek, da mu je nekdanji lastnik SCT Ivan Zidar še pred zlomom domačega gradbeništva prepustil pomemben delež na trgu proizvodnje in prodaje betona.
Nevenka Zekić je v pogovoru za Dnevnik zatrdila, da Furlana nikoli ni bilo med lastniki Mabre Inženiringa. A lastniška struktura podjetja David Construction Company je bila še januarja 2010, ko je ministrstvo še vodil Miklavčič, ki je tik pred odstopom prižgal tudi zeleno luč za selitev IVZ v Dunajske kristale, drugačna kot dobri dve leti pozneje. Takrat je Zekićeva javno zatrdila, da ima državljan Slovenije, čigar imena ni izdala, v njem petinski delež, večinskega pa imajo državljani Velike Britanije. Deleži so bili pisani na uradno neznane prinosnike. Med lastniki je Zekićeva tedaj omenila zgolj Raina. Toda opozoriti velja, da je imel Joe Rain vsaj v zadnjih letih pri večini slovenskih gradbenih in nepremičninskih poslov, kjer ga je mogoče zaslediti, vlogo začasnega lastnika. Zekićeva še vedno trdi, da je bilo leta 2010 začasno pet lastnikov družbe: »Dva iz Anglije je pripeljal Rain. Ker nujno potrebnih obljubljenih sredstev nista zagotovila, sta se iz lastniške strukture nato umaknila.«
Zekićeva: V Liechtenstein zaradi Raina
Je bilo tako tudi v Mabri? »Z Rainom sem se seznanila in začela sodelovati pred leti, ko je Mabra prodajala nepremičnine v poslovnem centru Brinje, ki stoji streljaj od Kristalnih dvorov. Rain je bil pripravljen vložiti sredstva, ni pa želel, da bi se njegovo ime omenjalo. Ravno zato smo v Liechtensteinu ustanovili podjetje. Posodili smo mu 400.000 evrov, s tem denarjem pa je podjetje postalo lastnik Mabre,« je dejala Zekićeva. Mabra je nato 70 milijonov evrov vreden projekt, ki se je zaradi propada načrtovane selitve neslavno končal, v stečaj pa pahnil več podizvajalcev, skoraj v celoti financirala s posojili. Te je najela pri Novi KBM. »Družbeniki so prispevali 3,5 milijona lastnih sredstev,« je dejala Zekićeva. Kje so dobili denar? »Rain je dva milijona evrov prejel od prodaje nepremičnine v Fiesi, preostali znesek pa so predstavljali prihranki družbenikov,« je odgovorila.
Dodala je, da Miklavčič pri načrtovani menjavi nepremičnine, ki bi rešila ekonomiko Dunajskih kristalov, s tem pa pred stečajem bržčas tudi Mabro Inženiring, ni imel nobene vloge. Podjetje David Construction Company je od lanskega februarja v likvidaciji.
