Arabska pomlad je to nerešljivo enačbo pripeljala korak bliže navidezni rešitvi. Po največjih ljudskih grožnjah vladavinam avtokratov in njihovih sledečih prerekanjih glede ukrepanja v Siriji sta regionalni vzpon Irana in sunitsko-šiitski razkol postala temeljni povod za oblikovanje arabskega Nata. Napad več kot desetčlanske arabske koalicije sunitskih avtokratskih monarhij in republik na Jemen je tako v obliki prvih skupnih vojaških operacij obudil sedem desetletij stare zamisli o vzpostavitvi arabskih vojaških enot za posredovanje. V regionalni organizaciji panarabske ideje se je že v preteklosti prerekalo, katera država bo imela vodilno poveljniško vlogo. Nezmožne so bile uskladitve svojih obrambnih strategij, kaj šele da bi se odpovedale delu obrambne suverenosti. Vsi ti pomisleki ostajajo aktualni še danes. Toda monarhi in predsedniki so na včeraj končanem vrhu Arabske lige stopili korak bliže vzpostavitvi 40.000 mož močnih panarabskih vojaških enot.

Kaj bo njihov cilj, je razvidno že iz posredovanja v Jemnu. Napad na katero od držav članic se bo lahko v skladu s političnimi potrebami posamezne države opredelilo tako za vojno proti skrajnežem kot poskus zajezitve vpliva Irana v regiji. Kairo in Riad, glavna protagonista te ideje, sta dobila vojaške enote, ki bodo jamčile status quo v njihovih državah. S tem se utrjuje regionalna prevlada Savdske Arabije. Kralj Salman je ob vojaških enotah Sveta za zalivsko sodelovanje, šestčlanske regionalne organizacije zalivskih držav, dobil še druge vojaške sile za zaščito vladavine Savdov in drugih prijateljskih arabskih dvorov.

Le nekaj dni pred predvideno sklenitvijo začasnega jedrskega dogovora med Zahodom in Iranom se Riad z napovedanim oblikovanjem arabskih sil in vojno v Jemnu pripravlja na bližajoči se novi mednarodni status Irana. Z vse verjetnejšim izhodom Teherana iz mednarodne izolacije se bodo namreč geopolitična razmerja moči v regiji še krepkeje spremenila. Z napadom na Hutije, ki ne spadajo med šiitske skupine dvanajsternikov, ki bi pri Iranu iskale ideološko, politično in finančno podporo, kot to počne libanonski Hezbolah, Savdska Arabija preizkuša iransko politiko vzdržnosti. Državljanski konflikt v Jemnu je umetno povzdignil na raven novega bojišča sunitsko-šiitskega spopada. V jemenski družbi naglo spreminjajočih se plemenskih zavezništev namreč za glavnega podpornika Hutijev velja prav od Savdske Arabije odstavljeni dolgoletni vazalni predsednik Ali Abdulah Saleh.