Enodnevni uradni obisk predsednika Turčije Recepa Tayyipa Erdogana v Sloveniji bo eden večjih v zadnjem času. V goste prihaja voditelj države, ki si že več kot pol stoletja prizadeva postati članica Evropske unije. Razen ustanovitelja moderne Turčije, Mustafe Kemala Atatürka, nihče ni tako močno preoblikoval turške republike kot prav Erdogan od leta 2003, ko je trikrat zapovrstjo vodil vlado, nato pa je bil lani na prvih neposrednih predsedniških volitvah izvoljen za predsednika države.
Turško vojsko, ki je do začetka vladanja AKP z državnimi udari pogosto posegala na politični parket in je veljala za državo v državi, je podredil ustavnopravnemu redu. S spodbujanjem majhnih in srednjih podjetij iz osrednje Turčije, tako imenovanih »anatolskih tigrov«, je spodbudil transformacijo turške družbe – konservativni srednji sloj je z naglim gospodarskim vzponom postal vidnejši in mobilnejši. Po začetku arabske pomladi je s Turčijo želel prevzeti vodilno vlogo v regiji in arabskim državam v tranziciji pomagati s turško sekularno ureditvijo. S prehodom arabske pomladi v arabsko zimo pa se je ta vloga Turčije sfižila.
Ob posledični vse bolj negotovi situaciji v Siriji in Iraku je medtem Erdogan ob neotomanskih znakih začel kazati tudi avtokratske prijeme. Zatrl je proteste za ohranitev parka Gezi v Carigradu, hotel je prepovedati twitter v Turčiji, vse pogosteje pa je napade na svoj stil vladanja opredeljeval kot delo »globoke države«, vzporednih politično-varnostnih struktur, ki naj bi ga poskušale strmoglaviti.
Za nastop v Turčiji potrebna sapa
V goste torej prihaja kontroverzen politik, ki pa lahko pri številnih bližnjevzhodnih vprašanjih z močjo Turčije predstavlja dejavnik rešitve. »Politični odnosi med državama so odlični,« pred Erdoganovim obiskom ocenjuje veleposlanik Slovenije v Turčiji Milan Jazbec. Pred njim sta Slovenijo obiskala že dva turška predsednika: Sulejman Demirel in Abdulah Gül. Slovenija velja s svojo neomajno podporo turškemu članstvu v EU, ki pa se nikakor ne premakne, za eno najtrdnejših podpornic turški vključitvi v osemindvajseterico. Svoje odlične odnose sta državi potrdili s sklenitvijo strateškega partnerstva leta 2011. Erdogan ga je takrat še v vlogi premierja podpisal s takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem, ki ga bo v ponedeljek gostil v predsedniški palači.
A z uresničevanjem partnerstva, ki ob tesni politični podpori obeh držav prinaša tudi zavezo za vse tesnejše gospodarsko sodelovanje, na slovenski strani niso povsem zadovoljni. Da bi se za letos načrtovana 550-milijonska blagovna menjava povečala na milijardo evrov, obstaja še precej manevrskega prostora.
Jazbec priložnost za večji zagon menjave vidi v obsežnejših investicijah obeh držav (leta 2011 jih je bilo za zgolj šest milijonov evrov). Slovenskim podjetjem, ki se odpravljajo na turški trg, priporoča dobre programe in učinkovite marketinške prijeme, da bodo lahko zdržali tri leta, ko se lahko že pokažejo prvi dobri rezultati. »Če se na turškem trgu splača vztrajati 130 južnokorejskim podjetjem, se lahko tudi nam,« dodaja. Dodaten zagon gospodarski menjavi med državama naj bi sicer dalo tudi osem častnih konzulov Slovenije v Turčiji. Gre za uspešne poslovneže z dobrimi poslovnimi povezavami, katerih letni promet znaša šest milijard evrov.
Si pa veleposlanik želi več zavzetosti in inovativnosti pri uresničevanju strateškega dogovora na slovenski strani. Podobnega mnenja je tudi nekdanji predsednik države Danilo Türk, ki je tesne odnose s Turčijo tkal že v času svojega mandata: »Strateški sporazumi so vedno posoda, ki jo je treba napolniti s primerno vsebino.« Opozarja namreč, da zaradi odsotnosti perspektive članstva Turčije v EU v tem trenutku manjka eden od ciljev tega strateškega partnerstva.
Skupen nastop na tretjih trgih
Želja obeh držav, da skupaj nastopita na tretjih trgih, sicer obstaja. Kot vzorčen primer takšnega sodelovanja na zahodnem Balkanu in v Rusiji naj bi služil skupni načrtovani projekt slovenskih in turških podjetij pri gradnji hidroelektrarn v Črni gori.
Tovrstno sodelovanje bi želeli nadgraditi še na območje arabskega sveta in centralne Azije, kjer je Turčija priznana gospodarska partnerica, s tamkajšnjimi državami pa ima večinoma sklenjene ugodne carinske sporazume. Za Turčijo je Slovenija zanimiva tudi zaradi Luke Koper, preko katere poteka pretovor iz številnih turških pristanišč. Med Erdoganovim obiskom bo sodelovanje z Luko Koper formaliziralo še pristanišče Gemlik.
Odlične izkušnje na turškem trgu že osem let beleži slovensko podjetje Duol, ki izdeluje napihljive dvorane. Zanj je Turčija pomembna odskočna deska na tretje trge, predvsem v arabski svet in centralno Azijo. »Turki imajo zelo aktivno politiko širjenja na trge Bližnjega vzhoda in centralne Azije. Prihajajo zelo organizirani, s kapitalom in delovno silo. Podjetnik tam prej ali slej naleti nanje. Zato je bolje biti njihov partner kot konkurent,« pravi direktor Duola Dušan Olaj. Turčija je za Duol pomembna referenčna točka za sklepanje novih poslov. Namesto da bi arabske partnerje vozili na oglede v Slovenijo, jim svoje projekte predstavijo v Carigradu in Ankari. Turčijo tako zaradi precej liberalnejše vizne politike za poslovneže iz arabskih in centralnoazijskih držav v primerjavi z evropsko uporabljajo kot prostor za sklepanje novih poslov.
