Čeprav trenutno po vsej Sloveniji »preventivno« zbirajo podpise proti ukinjanju nujne pomoči v krajih brez bolnišnic, se v kratkem očitno ne bo spremenilo nič. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je direktorjem zdravstvenih domov nedavno povedala, da za kakršne koli hitre spremembe niti ni pogojev. Nujna pomoč tako kljub odpiranju novih urgentnih centrov za zdaj ostaja povsod, kjer je bolnikom že na voljo. Prve spremembe čakajo, pa še te ne takoj, zdravstvene domove tik ob bolnišnicah, denimo v Celju.
Ministrstvo za zdravje sicer napoveduje, da bo mreža nujne pomoči, ki bo zastavila končne cilje, nared v kratkem. A sledilo bo več daljših prehodnih obdobij. Pri načrtovanju upoštevajo oddaljenost posameznih krajev od urgentnih centrov, zato so bojazni o ukinjanju pomembnih točk nujne pomoči odveč, zatrjujejo snovalci.
Celje med prvimi
Predstojnik mariborskega urgentnega centra dr. Roman Košir, ki vseskozi sodeluje pri pripravi reorganizacije na državni ravni, napoveduje, da bo treba pred kakršnimi koli spremembami v zdravstvenih domovih zgraditi in opremiti vse urgentne centre. Poleg tega bo treba urediti sodobna dispečerska centra v Ljubljani in Mariboru, iz katerih bodo lahko usmerjali pomoč na terenu. Ko bo oboje nared, torej po koncu letošnjega leta, bodo začeli združevati nujno medicinsko pomoč bolnišnic in zdravstvenih domov, ki delujejo tik ob njih. Med prvimi bo verjetno na vrsti dežurna služba celjskega zdravstvenega doma, ki danes deluje le okoli 200 metrov stran od bolnišnice. V Ljubljani (tamkajšnja nova urgenca sicer ni del projekta urgentnih centrov) in Mariboru je nujna pomoč zdravstvenega doma in bolnišnice že združena na enem mestu, a bodo posodobili organizacijo.
V naslednjem koraku bodo nekatere ekipe nujne medicinske pomoči preoblikovali v tako imenovane satelitske urgentne centre. Ti bodo delovali v zdravstvenih domovih v krajih, ki so oddaljeni od bolnišnic, računajo pa lahko na dodatno opremo. Tako bodo lahko prebivalcem ponudili diagnostiko, na katero jih morajo danes pošiljati v bolnišnice. »Pacient bo moral dobiti tam več kot le napotnico. Doktrino urgentne medicine iz bolnišnic razširjamo še v zdravstvene domove. Danes v njih pogosto nimajo ultrazvokov, rentgenskega aparata in laboratorija, kar bo treba urediti.«
Ukinjanje le izjemoma
Nočno delo enot nujne medicinske pomoči bodo postopoma ugašali le tam, kjer so zelo redko obiskane in pogosto delujejo vso noč, ne da bi jih obiskal en sam pacient. Takih točk ne bo veliko, domneva Košir, predvsem pa sprememb ne bodo uvajali čez noč. Sočasno bodo okrepili mrežo reševalnih vozil za paciente, ki potrebujejo pomoč.
»Nujna medicinska pomoč je občutljivo področje, zdravstveni domovi pa imajo danes pri tem pomembno vlogo. Zato je bolje, da ne hitijo preveč,« je z odločitvijo ministrstva za zmeren tempo sprememb zadovoljen direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. S Kolar-Celarčevo se strinjajo, da nujne medicinske pomoči ni mogoče ločiti od zdravstvenih domov, spremembe upočasnjuje tudi pomanjkanje urgentnih in družinskih zdravnikov. Da bi lahko projekt posodabljanja nujne pomoči v celoti zaživel, bo treba zato najprej kadrovsko okrepiti osnovno zdravstvo.
