Slovensko »tranzicijsko zgodbo« bi se dalo povedati tudi prek zgodb o kinematografih. V njih sicer nikoli ni manjkalo hollywoodskih filmov, toda na začetku 90. let, ko je Slovenija kot nova država iz socializma prestopila v kapitalizem, je njeno kinematografsko mrežo Hollywood popolnoma preplavil. Ta hollywoodska navzočnost pa ni bila le »fizična«, vsaj v obliki filmov, temveč tudi »spiritualna«, vsaj v tem smislu, da je same kinematografe in distributerje prevzel podjetniški duh. Ampak ta jih je tudi odpihnil, ko je nastopil še večji podjetnik, ki je sredi ljubljanskega trgovinskega središča postavil kolosalen kinocenter, neke vrste kino državo. Potem ko je ta ukinila skoraj vse lokalne kinematografe, je danes (tj. po 14 letih) tudi sama na robu propada.
Eden izmed kinematografov, ki je moral leta 2002 zapreti svoja vrata, je bil tudi ljubljanski kino Bežigrad. Ta potem ni spremenil svoje namembnosti v kakšen disko ali kaj podobnega, niti ni zamenjal lastnika, ampak je ostal samo neki zaprt lokal, prepuščen pozabi in propadu. Če ga ne bi pred takšno »usodo« rešil nekdo, ki se je spomnil, da je v tem kinu nekoč videl Top Gun, tedaj veliko uspešnico ne le kina Bežigrad. Toda zgolj nostalgičen spomin je vse premalo, da bi se znova odprl kino v prostorih, kjer od nekdanje kinematografske dejavnosti ni ostalo niti sledu. Kakšen je bil torej motiv, ki je Edisa Vukalića, lastnika frizerskega salona v Ljubljani, napeljal k temu, da se je namenil obnoviti kino Bežigrad? »Že nekaj časa sem iskal primeren prostor, kjer bi lahko odprl gostinski lokal. Sem pa tudi ljubitelj filma, in ko se je pokazala priložnost, da bi poleg gostinskega lokala imel še kino, sem se namenil lotiti tega projekta.«
Kino Bežigrad se je po 13 letih ponovno odprl v četrtek, s projekcijo akcijskega filma Strelec: najemna pogodba s Seanom Pennom v glavni vlogi in v režiji Pierra Morela. Ta film je iz distribucije hrvaškega podjetja Blitz, ki je po prekinitvi sodelovanja s Kolosejem svoje filme ponujal Cineplexxu (Ljubljani najbližji je v Kranju). Ali je torej pri tako pogumnem dejanju, kot je odprtje kina v času, ki je temu vse prej kot naklonjen, odkar ga vse bolj požira gledanje filmov na sobnih ekranih, morda botrovalo kakšno »posebno razmerje« z Blitzem? »Ne, nobenega posebnega razmerja ni,« odgovarja Vukalić, »Blitz je samo eden izmed distributerjev, s katerimi sodelujemo. Sodelujemo pa z vsemi slovenskimi distributerji, ki so pokazali veliko zanimanje za novi kino, in dvema hrvaškima.«
Če ste še prejšnji teden na googlu vpisali »kino Bežigrad«, so se prikazale specifike objekta, ki je naprodaj. »V resnici ni več naprodaj, odkar smo z lastnikom tega objekta, KD Group, podpisali najemno pogodbo za več let.« Edis Vukalić namreč trdno verjame v svoj kinematografski projekt, navsezadnje že zato, ker je vanj veliko vložil. »Prostor smo morali povsem prenoviti in na novo opremiti, od platna, zvočnikov in stolov do projektorja. Samo projektor je stal 40.000 evrov.« Obnovo je Vukalić financiral sam, brez vsakršnih javnih sredstev. »Vsega nisem financiral sam, pomagali so mi družina in prijatelji. Podpira me skupina entuziastov, ki tako kot jaz verjamejo, da v Ljubljani lahko zaživi dobri stari kino.«
Ni kaj, ta njihova »trdna vera« je občudovanja vredna, obenem pa se ji kar ne morem načuditi. Ali ste kaj pogledali okoli sebe? Res je, Kinodvoru gre še kar dobro, toda bolj po zaslugi tega, da je Kolosej tako zanič. Če boste vrteli risanke, kot jih v Koloseju, lahko računate le na lokacijsko prednost. A tudi ta se lahko izniči, ker nimate parkirišča. »Imamo parkirišče. Najeli smo tista med Plavim barom in Slovenijalesom, kjer bo za obiskovalce kina po 16. uri rezerviranih 180 parkirnih prostorov; rampo jim bo odprla kinovstopnica. Res imamo v načrtu tudi otroški program, a to še ne pomeni, da bomo vrteli samo risanke. Prikazovali bomo vse filme, ki nam jih bodo ponudili slovenski in drugi distributerji. Med tednom bomo imeli štiri projekcije na dan, sobotni spored pa so bo začel že dopoldne z otroškim programom.«
V kinu Bežigrad bo v prihodnjih dneh postavljen še oder, tako da bo lahko v njem še gledališče. Tega pa bo vodila Vukalićeva sodelavka, komičarka Lucija Čirović, ki bo s stand up komiki poskrbela za odrasle in z lutkami za mlajše gledalce.
