Levji delež takšne rasti zagotovo pripada odličnim donosom delnic avtomobilskih proizvajalcev, ki jih bodo rajši namesto nas v svojih oglasnih sporočilih naštevali slovenski prodajalci. Nič kaj dosti dolžne pa niso ostale niti delnice drugih nemških korporacij, predvsem BASF, K + S, Merck in Deutsche Telekom. Šibak evro je več kot očitno eden od razlogov, da močno izvozno orientirane države, kar Nemčija in njena največja podjetja zagotovo so, obirajo sadove preteklega in trenutnega dela.
Če iz Evrope preskočimo na svetovno raven, ugotovimo, da je bil začetek leta najbolje pričakati v podnebno tropski in vroči, sicer pa ekonomsko nemirni in negotovi Venezueli, ki je vlagatelje nagradila s 45,1-odstotnim donosom. Z bogato zgodovino ekonomskih kriz zaznamovana Argentina je prinesla 35-odstotni donos. Na tretjem mestu najdemo sosednjo borzo v Budimpešti z 27,5-odstotnim donosom (vse merjeno v evrih).
Začetek leta za zdaj ni bil naklonjen vlagateljem na borzah v Peruju, Kolumbiji, Nigeriji in Ukrajini, ki so tudi že lansko leto beležile izgube. Ljubljanski SBITOP se z letošnjim minimalnim pozitivnim donosom za zdaj uvršča v spodnji del lestvice, družbo pa mu po donosu delajo države iz regije, in sicer Hrvaška, Srbija, Romunija in Bolgarija. Ameriški borzni trg je gledano nominalno v letošnjem letu brez donosa, kljub temu pa so evropski vlagatelji zaradi močne apreciacije dolarja lahko zelo zadovoljni. Stimulativni ukrepi posameznih centralnih bank in okolje nizkih obrestnih mer tako še naprej odločujoče vplivajo na naklonjenost vlagateljev k bolj tveganim naložbenih razredom. Svojevrstne razmere spremljamo tudi na obvezniških trgih, kjer smo priča ekstremno nizkim donosom do dospetja. Nemška obveznica kot ena najvarnejših obvezniških naložb vlagateljem prinaša pozitiven donos šele ob nakupu tiste z ročnostjo 8 let, 10-letna pa ima donos do dospetja 0,21 odstotka. Tudi donos do dospetja slovenskih državnih obveznic se je v letošnjem letu močno znižal, 10-letna tako prinaša le še 1,12 odstotka.
