Rop se je zgodil že davnega januarja 1998. Maskirana moška sta s pištolo in lesenim kolom v rokah zvečer pozvonila pri vratih hiše na Blažičevi ulici v Ljubljani. Ko je lastnik odprl vrata, sta ga zbila na tla in mu zvezala roke na hrbtu. Spraševala sta, kje v hiši hranijo kaj vrednega, mu grozila in ga pretepala. Doma je bila tudi lastnikova pastorka, ki je morala ležati na postelji, medtem ko sta rovarila po prostorih. Ko se je vrnila še žena, roparjev najprej sploh ni jemala resno. Mislila je, da gre za potegavščino, saj je imela naslednji dan rojstni dan. Šele ko je videla na tleh zvezanega moža, je dojela, kaj se dogaja. Sicer pa še sreča, da je prišla, kajti mož bi sicer verjetno ostal brez prsta. Ropar je namreč z njegovega prsta poskušal sneti prstan, ker pa je imel pri tem težave, mu je drugi predlagal, naj mu prst kar odreže. A žena je prst namilila in prišla sta do želene zlatnine. Na koncu sta izklopila varovalke in pobegnila z nekaj več kot 6200 evrov vrednim plenom – od tehničnih predmetov do nakita.
Po mnenju tožilstva sta se pod maskirnimi kapami skrivala Koprivnikar in Mitrić. Takrat sta bila gojenca prevzgojnega doma v Radečah in sta imela prost izhod. Leta 2002 so ju že obsodili zaradi tega ropa in še enega, ki sta ga zagrešila en teden poprej. Sodbo za slednjega je višje sodišče potrdilo, del, ki se nanaša na Blažičevo ulico, pa razveljavilo. Ponovljeno sojenje je Mitriću (sicer še nepravnomočno) prineslo oprostilno sodbo, medtem ko v Koprivnikarjevo krivdo senat ni podvomil. Pri njem so našli medaljon in vžigalnik, za katera je sodišče prepričano, da sta last oškodovancev. Koprivnikar je to sicer vseskozi zanikal.
