Pomlad je končno tu in zima se nepreklicno poslavlja. Za voznike to pomeni, da prihaja obdobje manj stresnih voženj, številni med nami vozila že pripravljajo na spomladanske dni, vseeno pa si poglejmo, kaj je dobro storiti za zdravje našega jeklenega konjička.

Napačno bi bilo namreč misliti, da je zdaj treba le zamenjati zimske pnevmatike za letne, potem pa lahko jeklenega konjička zanemarimo do naslednje zime. Zima je na vozilu pač pustila svoje sledi, pasti, ki prežijo na voznike v sicer lepšem letnem času, pa tudi ni malo.

Pranje spomladi najpomembnejše

Avtomobil je zato v prvi vrsti dobro temeljito oprati in očistiti, tako od zunaj kot od znotraj, kajti ostanki soli, s katero so pozimi cestarji skrbeli, da ni bilo poledice, so smrtni sovražnik pločevine in sestavnih delov podvozja. Ob prvem pranju si torej privoščite tudi pranje podvozja, z visokotlačno črpalko naj vam operejo tudi notranjost kolesnih obokov oziroma blatnikov, tudi pranje motorja ne bi bilo odveč. Tega pa naj opravijo strokovnjaki, kajti z nepravilno usmerjenim curkom vode lahko naredite veliko škode.

Roman Debeljak iz nekdanjega podjetja CBS avto Medvode, ki je moral svojo avtopralnico, ki jo je vodil dolga leta, zapreti, se zaradi dolgoletnih izkušenj na pralne navade Slovencev dobro spozna. »Pranje avtomobila se splača tudi pozimi, sploh pa spomladi, saj sol in njeni ostanki naredijo svoje. Številni neočiščen avtomobil zapeljejo v garažo, kar je bolj škodljivo, kot če bi ga pustili zunaj, sploh če je garaža ogrevana. V tem primeru ima sol na podvozju vozila idealne pogoje za svoje škodljivo delovanje. Zato je bilo pri nas pozimi za skoraj 50 odstotkov več pranja podvozja kot poleti. Če je zimsko pranje namenjeno podaljševanju zdravja vozila, je poletno bolj lepotni negi,« pravi Debeljak. Na Petrolu, kjer imajo veliko avtopralnic, zelo podobno ocenjujejo marljivost voznikov in voznic pri pranju avtomobila. »Na Petrolu beležimo največ pranj v zimskem času, in sicer 28 odstotkov, nato sledi pomlad s 27, najnižje pa je število pranj v poletnih mesecih, in sicer okoli 19 odstotkov. Zima in pomlad sta letna časa, ko naj bi vozila skrbno zaščitili pred vremenskimi vplivi. Samo na tak način se izognemo poškodbi laka in podvozja vozila. Zrak je v zimskem času bolj onesnažen, zato se vpliv ozračja na vozilih veliko bolj pozna, predvsem na tistih, ki niso garažirana in redno vzdrževana,« pravi Aleksander Salkič, direktor korporativnega komuniciranja pri Petrolu.

Stekla očistite tudi z notranje strani

Torej velja dobro pregledati vozilo, ali niso med zimo nastale kakšne večje poškodbe na laku oziroma karoseriji. Sol je udarjeni del verjetno že načela. Platišča so tudi eden od vidnih delov avtomobila, ki govorijo o lastnikovem občutku za vzdrževanje. Prah z zavornih ploščic se lahko dobesedno zažre v platišče. Za čiščenje platišča uporabite za to posebej izdelano sredstvo, kakšna druga snov bi lahko načela vijake na kolesu. »Sodobni avtomobili so kar dobro zaščiteni proti vplivom soli, zato na servisu ne opažamo kakšnih večjih težav s korozijo, posebej na podvozju ne. Res je, da je bolj na udaru pločevina, če je vanjo preko zime priletel kakšen kamen, ki je na cesti ostal od posipanja. To je bolj problematično,« pravi Borut Jakše iz Avtomehanike Jakše iz Vikrč. Po njegovem so bolj na udaru nekateri starejši modeli, ki še niso imeli tako dobre zaščite podvozja, in če ne pride do mehanskih poškodb, rja pri novejših nima veliko možnosti.

Seveda je to odvisno tudi od modela ali znamke avtomobila, ene se temu bolj posvečajo, druge morda veliko manj, Jakše pa svetuje, da se ob najmanjši mehanski poškodbi za to ustrezno poskrbi. In dodaja, da vozniki danes v povprečju takim stvarem ne namenjajo veliko pozornosti, bolj se pripravijo na prihajajočo zimo kot na prihajajočo pomlad: »Še za redno servisiranje številnim zmanjka denarja, zato je razumljivo, da spomladi ni veliko zanimanja za kakšne preventivne preglede. Več jih bo, ko se bo začelo poletje in bodo klimatske naprave bolj obremenjene, ko se bodo začeli dopusti in daljše poti z avtomobilom. Sicer pa take napake spomladi lahko odkrijemo tudi pri rednih servisih, ko vozilo dvignemo in se dobro vidi, ali je zima na njem pustila kakšne posledice. Zato je redno vzdrževanje avtomobila še najboljše in na dolgi rok tudi najcenejše, ker lahko napako odpravimo, preden se razvije v kaj večjega.«

Po koncu zime velja ob tem s strehe sneti prtljažnik za smuči ali strešni kovček, ki samo povečujeta upor med vožnjo in poskrbita za precej višjo porabo goriva. V prtljažniku se je verjetno nabralo precej zimske krame, od snežnih verig in mogoče celo zložljive lopate za sneg do sredstva proti zmrzovanju in še česa. Vsega tega v avtu spomladi ne potrebujemo več, lažji avtomobil pa porabi manj goriva.

Vedno so težave tudi s šipami, posebej, ker je na cestah kar precej kamenja in peska, ki je ostalo od posipanja v snežnih dneh. Prav ta pesek je tudi kriv za veliko majhnih prask na motornem pokrovu. Takšen kamenček lahko hitro poškoduje šipo, zato tudi tukaj nikar ne oklevajmo, ampak se zapeljimo k strokovnjaku. Ko smo drgnili led s šip, smo jih verjetno tudi malce poškodovali. Na servisu za popravilo šip nam lahko s poliranjem stekla odstranijo tudi te praske. Pozimi smo ob tem verjetno veliko vozili s prezračevalnimi šobami, obrnjenimi proti šipam. Zato se na njih zelo hitro nabere umazanija, ki ustvari pravi masten film, ki vozniku precej otežuje pogled na cesto, posebej ponoči pri nasproti vozečih avtomobilih. Torej tudi šipe očistimo od znotraj, a previdno, da jih ne popraskamo še z notranje strani. In seveda pri vsem skupaj ne gre pozabiti na notranjost, zato očistimo in operimo še preproge v avtomobilu. Tudi nanje smo nanesli nekaj soli in umazanije. Zamenjajmo tudi gume brisalnikov. Te so jih pozimi pošteno skupile, veliko so morale delati, bile so izpostavljene mrazu, ledu in snegu in zato verjetno ne delujejo več tako, kot bi morale. Preglednost iz avtomobila pa je tako ali tako zelo pomembna.

Ceste so še umazane

Nevarnosti pa na začetku pomladi skrivajo tudi ceste – ob prvem pravem pomladanskem dežju bodite zato na cesti še posebej previdni. Umazanija, ki se je nabrala na njih preko zime, jih lahko spremeni v pravo drsalnico. Zato vsaj nekaj časa bolj previdno, dokler večja količina vode cest ne spere do čistega. Poleg vsega pa se morajo na nove razmere privaditi tudi vozniki. Brane Legan, inštruktor varne vožnje na AMZS, pravi, da se vse začne pri pnevmatikah. Zimske ne sodijo na cesto v spomladanskih ali poletnih dneh.

»Gumene zmesi pnevmatik so pri obeh vrstah različne. V zimskih so dodane snovi, ki omogočajo potrebno prožnost v nizkih temperaturah, posledično se zaradi tega v letnih razmerah z višjimi temperaturami hitreje in predvsem preveč segrejejo. Tudi profil tekalne površine je oblikovan za premagovanje poslabšanih voznih razmer, kjer je največja razlika vidna v kanalih in blokih profila. Pri zimskih so ti lamelirani, pri letnih so celi, polni, zaradi česar učinkoviteje poskrbijo za potreben oprijem v suhem in mokrem, kjer imajo pomembno vlogo še drugače oblikovani kanali v profilu letnih pnevmatik. Zimske pnevmatike se v letnem času zaradi opisanih posebnosti tudi prekomerno in hitreje obrabljajo, stalno se pregrevajo in so zato v naslednji zimi pogosto praktično neuporabne. Pri vožnji v ovinku vozilo tudi prej zdrsne, zavorne poti so precej daljše,« opozarja Legan.

Lepši dnevi so torej pred vrati, vozniki se bomo lahko malce znebili strahu pred snegom in ledom, a vseeno velja velika previdnost. Torej, ne veselite se pomladi prezgodaj, da vas ne bo udarila po žepu (ali še kaj veliko hujšega), še preden se bo sploh dobro začela.