Finančna preiskava zoper nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo, njegovo soprogo Urško Bačovnik Janša, njegovega brata Rajka Janšo, bančnico Natašo Pajenk in pokojnega Jožeta Zagožna, dolgoletnega vplivnega člana SDS, je končana.
Njene ugotovitve bo specializirano državno tožilstvo v prihodnjih tednih predstavilo Janši in preostalim preiskovancem. »Sledili bodo naroki, nato pa bo sprejeta odločitev o vložitvi tožbe (za odvzem premoženja nezakonitega izvora, op. p.),« so včeraj potrdili na tožilstvu. Toda že samo dejstvo, da bodo tožilci z izsledki preiskave na naroku soočili Janšo in druge preiskovance, bi lahko nakazovalo, da so očitno zbrali dovolj dokazov za utemeljen sum, da je bil del njihovega premoženja financiran z denarjem nezakonitega izvora. Kljub temu je pred tožilstvom še več ovir. Medtem ko bo ustavno sodišče odločalo o oceni ustavnosti samega zakona o odvzemu premoženja, bo Janša svojo obrambo v preiskavi bržčas temeljil tudi na nedavnem »padcu« poročila komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o njegovem premoženjskem stanju na vrhovnem sodišču.
Stebri Janševe gotovinske ekonomije
Kaj je ugotovila finančna preiskava, uradno ni mogoče izvedeti, saj so pridobljeni podatki tajni. Kot je razvidno iz odredbe za preiskavo, sta se v njenem jedru znašla Janez Janša in Jože Zagožen, ki ju ni povezovala zgolj afera Patria, ampak tudi dolgoletne tesne strankarske vezi. V času prve Janševe vlade je bil Zagožen eden najvplivnejših ljudi v državnem gospodarstvu. Bil je generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in predsednik nadzornega sveta Petrola. Prav v tem času naj bi močno narasel tudi obseg njunega premoženja. Odredba navaja, da sta imela »v lasti premoženje velike vrednosti, ki je nesorazmerno z njunimi zakonitimi dohodki«. Konkretno: Janša »premoženje, ki za vsaj 210.000 evrov presega zakonite dohodke«, Zagožen pa je imel samo na hranilnih knjigah v Avstriji 271.000 evrov. Oba sta se zato znašla tudi pod drobnogledom urada za preprečevanje pranja denarja.
Ta je že pred časom ugotovil, da je Janez Janša s pomočjo svoje ožje in širše družine zgradil model nekakšne gotovinske ekonomije, v katero je več let iz uradno neznanega izvora pritekal svež denar. Z njim je Janša financiral nakupe nepremičnin, osebnega avtomobila in tekoče potrebe. V tem modelu so imele ključno vlogo tri osebe. Prva je Nataša Pajenk, uslužbenka bank, pri katerih je Janša najemal posojila (Sparkasse, Unicredit in BKS), sicer sestrična Urške Bačovnik Janša. Pajenkova je operativno vodila nakupe Janševih nepremičnin in urejala njihovo financiranje. Leta 2009 naj bi tako prodajalcu nakazala 32.500 evrov are za nakup stanovanja na ljubljanski Mesarski cesti. Njihovega izvora Janša na zaslišanju pred KPK ni znal pojasniti.
Ne iščejo (le) finskega, ampak tudi slovenski denar
Drugi steber ekonomije nekdanjega predsednika vlade je bil Rajko Janša. Ta je Janezu Janši več let posojal večje zneske gotovine, o katerih prvak SDS pred KPK ni vedel povedati domala ničesar. Med njimi je tudi 48.000 evrov za nakup avtomobila volvo in plačilo sodnih taks. Po naših podatkih naj bi se finančna preiskava lotila tudi vprašanja, od kod Rajku Janši, podjetniku, ki se je v času bratove vlade preživljal s prodajo poslovnih daril državnim podjetjem, tolikšne količine denarja. Odgovor nanj je zelo verjetno povezan s tretjo osebo iz Janševe mreže – solastnikom Pristopa Francijem Zavrlom. Njegovo luksemburško podjetje Falcone je namreč leta 2007 od Rajka Janše za 1,15 milijona evrov odkupilo družbo Promart Design. Po podatkih iz odredbe je finančna preiskava zajela tudi ta posel, tožilstvo pa je že pred časom sumilo, da naj bi bil prav Rajko Janša vir dela bratovega premoženja nezakonitega izvora. Iz tega je mogoče domnevati, da so bili v žarišču finančne preiskave tudi njegovi posli z Zavrlom.
Teh sicer finskim kriminalistom, ki so preiskovali zadevo Patria, ni uspelo povezati z denarnim tokom podkupnin, ki jih je izplačalo orožarsko podjetje. Tega so organi odkrivanja in pregona bolj ali manj že razvozlali. Edina večja neznanka je, kam je šlo 900.000 evrov, ki naj bi jih na Dunaju v gotovini od posrednika Patrie Wolfganga Riedla prejel tajski poslovnež Apichat Sirithaporn, a je sam to zanikal. Tudi zato še zdaleč ne gre izključiti možnosti, da glavnina domnevno spornega denarja, ki se je »prelival« na računih vpletenih, dejansko izhaja iz poslov v Sloveniji.
Zagožnovi in nepremičnine
To bi morda lahko nakazoval primer pokojnega Zagožna. Po tem, ko je moral leta 2000 z odhodom vlade Andreja Bajuka zapustiti položaj ministra za gospodarstvo, se je preživljal s podjetništvom. Vodil je družinsko podjetje Ter, ki se je ukvarjalo s trgovanjem z nepremičninami. To je med letoma 2001 in 2004 ustvarilo skupno slabih 30.000 evrov dobička. Njegova soproga Marija Zagožen je bila dolgoletna uslužbenka dveh državnih družb – STD in DSU. Julija 2005 se je Zagožen zavihtel na čelo HSE. Že konec istega leta je njegov sin, takrat 28-letni Matej Zagožen, postal lastnik 164 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Spodnji Šiški. Njegova takratna tržna cena je po naših izračunih znašala okrog 400.000 evrov, na nepremičnini, ki jo je kupil od Vegrada Hilde Tovšak, pa ni vpisanih nobenih hipotek. Po podatkih iz odredbe je Matej Zagožen pooblaščenec na hranilnih vlogah v Avstriji, ki jih je odprl njegov oče.
Zagožen je bil sicer še pred smrtjo tudi eden od obdolženih v zadevi Patria, zaradi katere je tožilstvo sploh začelo preiskovati njegove račune. V odločitvi sodišča prve stopnje pa je mogoče prebrati, da je bil Zagožen, v elektronski korespondenci med vpletenimi poimenovan »Dr. Z«, posrednik med Janšo in predstavniki Patrie. A nekdanji visoki uslužbenec obrambnega ministrstva je – kot je razbrati iz nakupa stanovanja in virov blizu nekdanjega Vegrada – z večjimi vsotami denarja očitno razpolagal že prej, vlagal pa naj bi jih v nakupe nepremičnin.
»Mine«, ki čakajo tožilstvo
Tožilstvu bi lahko delo otežili najmanj dve orožji, s katerima bo Janša zelo verjetno gradil svojo obrambo. Prvo: pravni status poročila o njegovem premoženjskem stanju. Tega je vrhovno sodišče februarja odpravilo, saj so v KPK s tem, ko ga Janši niso predhodno poslali v izjasnitev, kršili eno od ustavnih pravic. Po prepričanju Janševega zagovornika Francija Matoza poročilo ne velja več, po tej razlagi pa bi padle v vodo tudi ugotovitve iz tega poročila. Ker se tožilstvo v odredbi o uvedbi finančne preiskave med drugim sklicuje tudi na KPK, bo Janša zelo verjetno dokazoval, da preiskava ni imela ustreznega temelja. A gre za argument, ki ne drži vode. Dejstvo namreč je, da je tožilstvo razloge za sum o zakonitosti izvora Janševega premoženja dobilo tudi od drugih institucij, natančneje finančne uprave (Furs) in urada za preprečevanje pranja denarja. Tudi pomemben del podatkov iz odpravljenega poročila v resnici izhaja iz ugotovitev Fursa.
Druga potencialna »mina« za tožilstvo je vloga za oceno ustavnosti samega zakona, na katerem temeljijo preiskava in morebitni nadaljnji postopki odvzema premoženja. To je lani poleti vložil odvetnik in izredni profesor na ljubljanski pravni fakulteti Marko Bošnjak. O njej ustavno sodišče še ni odločalo. Januarja je sicer zavrnilo ustavno pritožbo Rajka Janše zoper odredbo o uvedbi finančne preiskave.
