Lansko jesen, pred lokalnimi volitvami, so končno položili temeljni kamen, vendar za zdaj dlje od betonske plošče niso prišli. Ustavilo se je pri javnem razpisu (od odpiranja ponudb so minili že trije meseci in pol), saj je bila najcenejša ponudba bistveno dražja, kot se je nadejal župan. »Zdaj bomo razpis ponovili. Zaradi tega ne bomo izgubili časa, morda 14 dni, saj se bomo lotili drugih del, ki bi se jih sicer šele po koncu gradnje šole,« miri Jordan. Po njegovih besedah naj bi bila šola nared prihodnjo jesen.
Težave imajo tudi v kuhinji
Toda stiska s prostorom v osnovni šoli Škofljica in njenih podružnicah na Lavrici – tam se učenci gnetejo v 90 let starem objektu, ki ni niti potresno varen – ter v Želimljah je čedalje večja in bo prihodnje šolsko leto dosegla vrelišče. »Na podlagi vpisov otrok v prvi razred lahko sklepam, da bo septembra v občini 1005 šoloobveznih otrok. V tem šolskem letu jih imamo 949, medtem ko je bilo na primer pred petimi leti, ob začetku mojega mandata, v šolo vpisanih le 842 učencev,« je povedal ravnatelj osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in s številkami ponazoril tisto, kar na Škofljici čivkajo že ptički na vejah. V zadnjih letih so se namreč v občino priselile številne mlade družine, ki imajo po dva ali celo tri otroke, vzgojno-varstvene ustanove pa priseljevanja niso dohajale. Pomenljiv je tudi podatek, da so na začetku aktualnega šolskega leta v občini odklonili kar 160 otrok v vrtcih, čeprav so novega na Lavrici zgradili pred tremi leti.
Otroci pa morajo iz vrtcev v šole. Letos so za prve in pete razrede ministrstvo zaprosili za povečan normativ (30 učencev), a težava je, ker sta v stari šoli na Lavrici, kjer je nameščenih 74 učencev prvega in drugega razreda, dve učilnici tako majhni, da fizično vanju ne more več kot 18 otrok. »Prihodnje leto pričakujemo povečan normativ za učence v prvem, drugem, tretjem, petem in šestem razredu. Kljub temu nam bodo zmanjkale predvidoma tri učilnice,« je pojasnil ravnatelj, ki je priznal, da imajo na matični šoli zaradi gneče težave tudi v kuhinji. Zaradi prekratke razdelilne linije morajo namreč otroci pogosto zelo dolgo čakati na kosilo. A to ga ne čudi, saj poudarja, da je bila kuhinja zgrajena za 450 otrok, zdaj pa jih tam obeduje 850. Zanikal pa je, da bi zavoljo težav otroci jedli hladna kosila.
Dvoizmenskega pouka ne bo
Se torej na Škofljici v prihodnjem šolskem letu obeta dvoizmenski pouk oziroma pouk z zamikom? Brunšek pravi, da to ni rešitev, kajti za otroke do petega razreda je treba tudi v dopoldanskem času zagotoviti varstvo, kar pomeni, da jih je treba nekam namestiti. »S tem ne bi nič pridobili. Treba bo iskati dodatne prostore zunaj šole; možnosti je več, a nobena ni dobra. Med njimi tudi selitev otrok s podružnične šole v Želimljah na matično na Škofljici in nasprotno. Še ena možnost pa je postavitev mobilnih bivalnih enot oziroma po domače kontejnerjev, v katerih bi uredili učilnice. O predvidenih rešitvah bodo starši obveščeni do konca aprila.«
Župan Jordan pravi, da bodo nov javni razpis, s katerim bodo iskali tistega, ki jim bo zgradil šolo, objavili v kratkem. Na zadnjem, ki so ga razveljavili, bi najcenejši ponudnik prvo fazo šole (do petega razreda) zgradil za 3,3 milijona evrov, kar pa se zdi Jordanu bistveno preveč. »Naknadno smo ugotovili, da so nekateri materiali iz popisa za gradnjo šole predragi, zato smo jih za nov razpis pocenili. Odrekli smo se senzorskim roletam in podobnim stvarem, ki ne sodijo v čas, ko nam država zmanjšuje financiranje,« je pojasnil škofljiški župan, ki zagotavlja, da bodo prag nove šole učenci prestopili prihodnje leto.
S prihajajočim šolskim letom pa si pretirano ne beli glave in poudarja, da bodo rešitev vsekakor našli – ko bo čas za to. »Imamo staro telovadnico, ki jo lahko preuredimo v učilnice, pa kulturno dvorano, gasilski dom. Konec koncev se lahko dogovorim tudi s cerkvijo,« je dodal Jordan.