Slovenski športni klubi povečini živijo na beraški palici, saj le redkim uspe prodor na veliki mednarodni oder, kjer se obračajo največje vsote denarja. Predvsem v času zategovanja pasu so neracionalno poslovanje in finančne malverzacije različnih menedžerjev že privedle do zloma številnih klubov z bogato športno zgodovino. Zdi se, da slovenski šport na tako majavih temeljih še ni bil, zaradi slabega nadzora pa v družbi dobiva oznako sive cone.
Na terenu številna neodobravanja
Ohlapna zakonodaja že več let kliče po spremembah na širših športnih ravneh. Sindikat športnikov pod vodstvom nekdanjega nogometaša Dejana Stefanovića je v želji po boljši ureditvi razmer na področju delovne zakonodaje v športu pripravil zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, ki je bil sprejet junija lani. Na terenu je, kot smo že poročali, doživel številna neodobravanja. Vse kaže, da bo Stefanovićev eksperiment, za katerega z navdušenjem pravi, da »bo legaliziral slovenski šport«, tudi zaradi nekaterih ključnih napak v fazi priprave in sprejema zakona morda ostal mrtva črka na papirju. Številni naši sogovorniki, ki se jih nova zakonska ureditev dotika neposredno, pravijo, da je zakon na tako trhlih temeljih, da je njegova izvedba v praksi nemogoča, ob tem pa se pojavljajo številne druge anomalije. Spomnimo, da bi športniki že ob koncu junija začeli vplačevati v premostitveni sklad, kar bi jim omogočalo rento po koncu aktivne športne kariere. V premostitveno zavarovanje bodo obvezno vključeni vsi športniki z redno zaposlitvijo v klubih, omenjeno pravico pa bodo lahko uveljavljali še poklicni in nepoklicni vrhunski športniki.
Dosedanja praksa kaže, da športni klubi športnikov ne zaposlujejo, ampak imajo z njimi sklenjene predvsem pogodbe o delu. To pomeni, da morajo športniki kot samostojni podjetniki klubom vsak mesec izdajati račune in sami plačevati prispevke. Ker jim klubi večkrat sploh ne plačujejo, se športniki znajdejo v nehvaležnem položaju. Čeprav denarja za opravljeno delo ne dobijo tudi po več mesecev, morajo kljub prazni denarnici redno polniti državno blagajno. Član skupine strokovnjakov, ki je sodelovala pri pripravi zakona, Marko Levovnik, pravi, da je sedanje stanje protizakonito, saj tovrstni športniki izpolnjujejo vse pogoje za sklenitev rednega delovnega razmerja, čemur se klubi predvsem zaradi večjih stroškov in birokratskih zapletov načeloma izogibajo. »Zakon bo tovrstno anomalijo odpravil, kar je praksa tudi v drugih državah,« ocenjuje Levovnik, medtem pa naši sogovorniki iz medijsko najbolj izpostavljenih športnih klubov skorajda enotno trdijo, da je zakon nefunkcionalen in nekoristen.
V domžalskem nogometnem klubu so med prvimi pripravili izračun, ki daje odgovor, kaj bi uveljavitev zakona pomenila v praksi, če bi športniki vztrajali pri enakih neto prejemkih kot sedaj. »Klubu bi se enormno povečali stroški, a za zdaj ne vidimo rešitve, kako in kje bi lahko dobili dodatna sredstva. Prehod na nov sistem pomeni nepremostljivo težavo za večino domačih športnih klubov, zato gre dejansko za strel v koleno. Ker se klubi in panožne zveze slabo odzivajo, pričakujem, da bo prava reakcija sledila šele po uveljavitvi zakona,« pravi športni direktor Domžal Matej Oražem, ki opozarja, da bi moral biti omenjeni zakon šele eden zadnjih korakov na dolgi poti.
Zaradi pomanjkljivega znanja se na spremembe ne pripravljajo
Raziskava med vodilnimi delavci v različnih športnih klubih kaže očitno pomanjkanje znanja o zakonu. Nekateri zanj sploh še niso slišali, zato ni presenetljivo, da se klubi zaradi nepoznavanja tematike na novosti ne pripravljajo. Predlagatelji zakona sicer trdijo, da so razgovore opravili na več naslovih. Za prihodnji mesec so napovedali seminar, ki se ga bodo lahko udeležili tako klubi kot panožne zveze. Da je nova zakonska ureditev preohlapna in ne bo prinesla izboljšav, zagotavlja več naših virov. Porajajo se tudi vprašanja, kdo in na kakšen način bo skrbel za izvedbo zakona, za katerega na inšpektoratu za delo kljub dodatnim obveznostim niso dobili kadrovskih okrepitev. Iz inšpektorata so sporočili, da imajo na področju delovnih razmerij zaposlenih 45 inšpektorjev, poslovnih subjektov ob zadnjem popisu pa je bilo blizu 200.000.
Vprašljiv je tudi dosedanji nadzor nad športnimi kolektivi. V koprskem nogometnem klubu so denimo pojasnili, da jih inšpektorat za delo za zdaj sploh še ni obiskal, ob tem pa ni nepomembno, da je bil ravno Koper v medijih že večkrat označen za klub sumljivega slovesa. Zadnjo posebej usmerjeno akcijo nadzora spoštovanja delovnopravne zakonodaje v športnih društvih so na inšpektoratu opravili že leta 2011; tedaj, kot pravijo, niso ugotovili nikakršnih posebnosti. Pisali smo že, da bi morali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) že do konca lanskega leta pripraviti register zavarovancev, a podatke še vedno usklajujejo. Ministrstvo skupaj s Kapitalsko družbo (Kad), ki bo upravljalec premostitvenega sklada, še vedno išče ustrezne tehnične rešitve za nadgradnjo informacijske podpore za zajemanje in prelivanje vseh podatkov, ekspertni skupini pa po zagotovilih ministrstva ravno v tem času zaključujeta delo.
Ministrstvo: Spremenite in dopolnite zakon
Na ministrstvu pravijo, da obstoječi zakon vsebuje številne pomanjkljivosti, zato predlagajo spremembe in dopolnitve. MIZŠ je v paru s Kapitalsko družbo že v času sprejemanja zakona večkrat opozarjalo na težave z dejansko vzpostavitvijo zakonskih obveznosti, vendar so njihove pripombe ostale preslišane. Ker zakon posega na specifično pravno področje, opozarjajo, da pri pripravi zakonodaje niso sodelovala niti nekatera ključna ministrstva niti Kad kot upravljalec. V Kapitalski družbi po mnenju ministrstva ugotavljajo »številne nejasnosti, sistemske nedorečenosti in vsebinske probleme, kar jim onemogoča izvedbo obveznosti tako v zakonskem roku kot kadar koli kasneje«.
Na MIZŠ so opozorili zgolj na nekatere najbolj očitne probleme, kot so, da zakon sploh ne določa, kaj je premostitveni sklad in na kakšen način se oblikuje. Po njihovem še vedno ni znano, kakšne in katere dokumente mora sklad sploh imeti, kako se vzpostavi premostitveno zavarovanje in koliko časa bo trajalo, kakšni so natančni pogoji za pridobitev pravice za vključitev v premostitveno zavarovanje… Ob tem je treba še posebej izpostaviti opazko ministrstva, da upravljalec sklada sploh nima pravne podlage, da bi pridobil vzpostavljen register zavarovancev, zakon pa prav tako ne določa davčne številke kot ključnega podatka za izvajanje premostitvenega zavarovanja.