Včerajšnja razprava na odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide o sklepu, s katerim bi državni zbor zavrnil referendum o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, se je zavlekla pozno v noč. Predstavniki poslanskih skupin SMC, DeSUS, ZL, SD in ZaAB pa so pred sejo pripravili dopolnila k prvotnemu predlogu sklepa, in sicer z obrazložitvijo, da lahko parlament v referendumski postopek po novi ustavni ureditvi poseže že med zbiranjem podpisov.
Tri referendumske dileme in trije odgovori
Kot je znano, je koalicija Za otroke gre 40.000 podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami raznospolnih parov, začela zbirati v ponedeljek. Poslanci bodo o nedopustnosti referenduma glasovali na današnji izredni seji, kot kaže, pa bodo takšen sklep tudi izglasovali.
Ustavni pravnik Igor Kaučič je včeraj zaradi novih ustavnih okoliščin za Dnevnik izpostavil tri dileme glede referendumskih opravil in nanje podal tudi odgovore. Prva dilema je, kdaj referendum zavrniti. Možni sta namreč dve situaciji: že med zbiranjem podpisov ali po njem. »Smiselna uporaba referendumskega zakona dopušča oboje, saj je bilo že doslej tako. Državni zbor skorajda nikoli ni čakal do konca zbiranja podpisov in to prakso je potrdilo tudi ustavno sodišče,« poudarja Kaučič. Za ilustracijo navaja zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe, o katerem ustava prepoveduje referendumsko odločanje. »Ljudje bi začeli zbirati podpise, čeprav je več kot očitno in nesporno, da bi bilo to protiustavno. Bi bilo prav, da bi državni zbor dopustil zavajanje pravno neukih ljudi, ki bi imeli z zbiranjem tudi stroške, in bi jim šele po vložitvi zahteve za razpis referenduma povedali to, kar že danes vemo?« se sprašuje Kaučič.
Sedem- ali petnajstdnevni rok za pritožbo
Druga dilema se nanaša na oblikovanje sklepa o zavrnitvi razpisa referenduma. Zakon je namreč pred ustavnimi spremembami določal, da se zbiranje podpisov zadrži, ko državni zbor vloži zahtevo za presojo ustavnemu sodišču. Vprašanje je torej, ali ta avtomatizem še velja ali je treba to v sklep posebej zapisati. »Ker so se o tem vprašanju pojavile pravne dileme, sem parlamentu predlagal, da se v sklep o zavrnitvi razpisa referenduma vključi tudi zadržanje zbiranja podpisov. Z enim glasovanjem bi tako rešili tudi to za koga morda sporno vprašanje,« pred današnjim glasovanjem o nedopustnosti referenduma poudarja Kaučič. Kot tretjo dilemo pa izpostavlja vprašanje, ki ga referendumski zakon ne rešuje, njegova smiselna uporaba pa je praktično onemogočena: do kdaj lahko predlagatelji referenduma vložijo pritožbo na ustavno sodišče.
Do sedaj je namreč veljalo, da je lahko državni zbor zahtevo za ustavno presojo sprožil v sedmih dneh po zbranih podpisih za referendum. »Vprašanje je, ali obdržati isti rok ali uporabiti pravilo o splošnem 15-dnevnem pritožbenem roku. Državnemu zboru sem predlagal, da to zapiše v pravni pouk, da bodo pritožniki zaradi pravne varnosti vedeli, do kdaj se lahko pritožijo,« pojasnjuje Kaučič.