Konzorcij največjih lastnikov Pivovarne Laško bo po neuradnih informacijah vseh pet interesentov za prevzem družbe pozval k izboljšanju ponudb. Nobena od zavezujočih ponudb naj namreč ne bi izpolnila njihovih pričakovanj, nekatere pa naj bi bile celo nesprejemljive. Nove zavezujoče ponudbe za nakup 51,1-odstotnega paketa delnic lastniki pričakujejo že v roku dveh tednov, tokrat pa bo izključno merilo za njihovo vrednotenje ponudb le cena delnice.
Po navedbah naših virov naj bi se ponudbe za celotno Pivovarno Laško gibale med 160 in 190 milijonov evrov. Vsi interesenti so pripravljeni jamčiti tudi za poplačilo vseh posojil, ki še bremenijo pivovarni Union in Laško. Toda ponudbe so po navedbah naših virov bistveno razlikujejo. Za lastnike naj bi bili trenutno še najugodnejši ponudbi investicijske družbe Kohlberg Kravis Roberts (KKR) in sklada CVC Capital. Ta naj bi namreč za delnico Pivovarne Laško ponujala med 20 in 22 evri, medtem ko je bila delnica na borzi včeraj vredna nekaj manj kot 22,5 evra. Toda ti ponudbi sta hkrati tudi najslabši za banke upnice. Noben od omenjenih dveh skladov namreč po dostopnih informacijah ni pripravljen dokapitalizirati Pivovarne Laško s 75 milijoni evrov, kar zahtevajo banke upnice.
Todorićev »recept« za Laško
Brezpogojno dokapitalizacijo naj bi bila pripravljena izvesti le nizozemski Heineken in sklad Mid Europa Partners, vendar pa njuni ponudbi nista sprejemljivi za konzorcij največjih lastnikov. V njem so Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), Kapitalska družba, Abanka, Banka Koper in NKBM, družbi za upravljanje KD Skladi in Alpen Invest ter Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP). Heineken in Mid Europa naj bi namreč za delnico ponujala 10 oziroma 13 evrov, dodatnih deset evrov za delnico pa naj bi od svojih ponudb odštela prav zaradi dokapitalizacije, ki jo zahtevajo bančne upnice. Podobno ponudbo naj bi oddal tudi Bain Capital, ki pa naj bi izvedbo dokapitalizacije pogojeval, s čim, še ni jasno.
Podoben manever je ob lanskem prevzemu Mercatorja izpeljal hrvaški Agrokor Ivice Todorića. Ta je namreč zaradi zahtevane 200-milijonske dokapitalizacije ceno za delnico Mercatorja znižal za tretjino, na 86 evrov. Čeprav je bilo to sprejemljivo za takratne največje lastnike Mercatorja s Pivovarno Laško in NLB pod vodstvom Dušana Zorka in Janka Medje na čelu, največji delničarji Laškega tega tokrat ne nameravajo sprejeti. Zaradi tega naj bi bil ključni pogoj v novih ponudbah cena za delnico, odločitev o finančni sanaciji Pivovarne Laško pa sedanji delničarji nameravajo prepustiti novemu lastniku oziroma njegovemu dogovoru z upnicami. Ta bi lahko v Pivovarno Laško bodisi vložil dodaten kapital bodisi bi družbi zagotovil svoje vire financiranja.
Bankirji izgubljajo donosno stranko
Najboljša dva ponudnika bosta predvidoma konec aprila začela opravljati tudi dodaten skrbni pregled, v katerem bosta med drugim seznanjena s pogodbami z dobavitelji in kupci. Posel naj bi bil po sedanjih načrtih zaključen do konca junija, ko se izteče tudi rok, do katerega bi morali v Laškem izvesti dokapitalizacijo. Toda vprašanje je, ali je glede na bistveno spremenjene okoliščine dokapitalizacija sploh še v ekonomskem interesu bank. Od sklenitve dolgoročnega reprograma posojil so namreč v Laškem prodali svoj delež v Mercatorju, Radensko, kosovsko pivovarno Birra Peja, delnice Skupne pokojninske družbe in Večer, s čimer se je konsolidirani finančni dolg po dostopnih podatkih znižal na nekaj več kot 200 milijonov evrov. Ob tem ne gre zanemariti, da bi Pivovarna Laško po spremembi lastništva za banke ponovno postala kreditojemalec z najboljšo bonitetno oceno, saj bi za poplačilo posojil jamčil novi finančno močan lastnik.
Po ocenah poznavalcev bo sicer bodoči lastnik kmalu ali nemudoma po končanem prevzemu vsaj v večji meri refinanciral obstoječa posojila Laščanov s cenejšimi viri. Sodeč po podatkih iz bilanc Pivovarna Laško bankam namreč plačuje kar okoli petodstotno letno obrestno mero, medtem ko bi ji po ocenah poznavalcev bodoči večinski lastnik lahko zagotovil tudi več kot enkrat cenejše vire financiranja. Z znižanjem obrestne mere za en odstotek bi se letni dobiček Skupine Laško zvišal za okoli dva milijona evrov. Za primerjavo omenimo, da je njen devetmesečni konsolidirani čisti dobiček znašal 12,7 milijona evrov, medtem ko rezultatov za celotno lansko leto in načrtov za letošnje leto v družbi še niso razkrili.
