»Ocenjujemo, da je v Sloveniji od 30.000 do 40.000 bolnic z endometriozo, ki je najpogostejši vzrok za neplodnost in kronično medenično bolečino pri ženskah,« so tudi zaradi nepoznavanja te bolezni v mednarodnem mesecu ozaveščanja o endometriozi opozorili na ljubljanski ginekološki kliniki in predstavili rezultate zdravljenja, ki se lahko merijo z rezultati najboljših v Evropi in svetu, so se pohvalili.
»Endometrioza je kronična bolezen žensk, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici (endometrij), pojavlja zunaj maternice. Največkrat ga najdemo v mali medenici na potrebušnici, v jajčnikih, na materničnih vezeh, v nožnici, pri težjih oblikah pa je razširjeno na črevo, mehur, pritiska na sečevode in tako okvari ledvice,« je razložila predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal in poudarila, da sta najpogostejši in najpomembnejši težavi, ki ju povzroča, bolečina in težavna zanositev ali neplodnost. Bolečina se kaže v obliki bolečih menstruacij, ki so včasih tako hude, da onemogočajo normalne aktivnosti. Nekatere ženske imajo kronično bolečino, ki je neodvisna od menstrualnega ciklusa, v spodnjem delu trebuha. Včasih se endometrioza kaže tudi v bolečih spolnih odnosih, bolečina lahko traja še nekaj ur po spolnem odnosu. Če je razširjena na črevo, se v času menstruacij pojavi boleče odvajanje blata, če pa je razširjena na mehur, imajo bolnice občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja, pogosto urinirajo in imajo bolečine pri uriniranju v času menstruacije.
Bolezen, ki »samo« boli
Ker se endometrioza največkrat kaže »le« z bolečinami, jo je težko diagnosticirati. Enostavnega testa, s katerim bi potrdili prisotnost endometrioze, ni. Za dokončno diagnozo je potrebna laparoskopija v rokah izkušenega operaterja, poudarjajo strokovnjaki in dodajo, da jo zato tudi v Evropi odkrijejo v povprečju po štirih do desetih letih od začetka težav. Vmes lahko bolnice preživljajo pravi pekel, je iz lastnih izkušenj opozorila bolnica Polona Šterk Košir, ki je zaradi njene mladosti in ker je bila vedno videti zdrava, zdravstveno osebje dolgo ni jemalo dovolj resno. Sama pa je medtem deset let trpela neznosne bolečine v spodnjem predelu trebuha in se spraševala, zakaj ne more živeti tako kot drugi, zakaj mora preležati dneve in dneve v postelji in se basati z analgetiki, da sploh lahko preživi dan. »Kmalu me je odznotraj razžiralo fizično in psihično,« se spomni bolnica in doda, da je pri tej bolezni najbolj narobe to, da se loteva mladih bolnic in da so te na zunaj videti povsem normalno. Zato ji je žal, da ni šla takoj po drugo mnenje in je zaradi nepoznavanja te bolezni trpela polno desetletje. »Po prvi operaciji so bolečine takoj čudežno izginile,« pravi in doda, da ni imela več vnetij mehurja. Po letu dni so se bolečine ponovno pojavile v še hujši obliki, tudi z bolečimi spolnimi odnosi in bolečim odvajanjem blata,« razloži in s hudomušnim nasmeškom doda, da tudi zanositi ni mogla. Zato se je odločila za zdravljenje na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, razloži in se potreplja po napetem trebuščku, ki dokazuje, da je bilo zdravljenje zelo uspešno.
»Njena bolezen se je zares začela razpletati šele, ko je prišla k nam zaradi težav z zanositvijo,« pojasni asist. Vesna Šalamun s Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Razloži, da so z vaginalnim ultrazvokom ugotovili, da ima endometriozo tudi na črevesju in da je potrebna ponovna operacija. Ob tem pojasni, da ginekologi endometrioze ne morejo diagnosticirati, lahko pa pacientko s pretiranimi bolečinami v menstruacijskem ciklu čim prej pošljejo na nadaljnje diagnosticiranje v terciarno ustanovo; na Ginekološko kliniko UKC Ljubljana, v Leonišče ali neposredno v Dnevni center za endometriozo, saj je zgodnja diagnostika izjemnega pomena.
Dnevni center za endometriozo
Dnevni center za endometriozo so ustanovili pred dobrim letom prav zaradi povečanih potreb in vse zahtevnejše diagnostike. V njem vse poteka interdisciplinarno, tudi operirajo v kirurških timih za endometriozo, ki jih sestavljajo ginekologi, abdominalni kirurgi in urologi, posebej specializirani za endometriozo in njene posebnosti. Njihovi dosežki so na vrhunski ravni, pogosto lahko ženskam povrnejo tudi plodnost ali pa jim omogočijo zunajtelesno oploditev. Poloni Šterk Košir je uspelo zanositi po naravni poti, čeprav so ji sprva napovedali le petodstotne možnosti za to. V centru so doslej obravnavali 160 bolnic in opravili 220 pregledov, razloži prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal in sklene z dosežkom, da je po operaciji in odstranitvi endometrioze zanosilo skoraj 60 odstotkov od 237 operiranih neplodnih žensk. Dosežek je primerljiv z najboljšimi centri, pove Vrtačnik-Bokalova in doda, da so bolnice, ki po operaciji niso zanosile, napotili na postopke zunajtelesne oploditve in tako dosegli visoko zbirno stopnjo nosečnosti skoraj 90 odstotkov, kar je že skoraj enako spontanim zanositvam v populaciji.
