Pobegli obsojenec Robert Časar, ki je iz zavetja Karibskega otočja odšel za slovenske rešetke, in nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, ki mu tožilstvo očita najmanj 20-milijonsko oškodovanje koprske družbe, imata manj kot tri mesece časa za dokazovanje, da na svoje nepremičnine nista vpisovala lažnih zemljiških dolgov.
V nasprotnem primeru se bo moral zaprti Časar dokončno posloviti od vile nad Portorožem, označene kot črna gradnja, in družinske hiše v Lendavskih goricah. Še krajšo od nekdanjega prvega moža Luke Koper bo potegnil Lovšin, ki je v istem obdobju vodil Intereuropo. Ostal bo brez stanovanja na Barvarski v Ljubljani in več apartmajev na elitni lokaciji v Portorožu. Čeprav sta jih poskušala Časar in Lovšin na vse možne načine zavarovati pred rubežem in zasegom, jima bo na koncu, kot vse kaže, spodletelo.
Sredi junija se namreč izteče rok, do katerega se morajo razkriti imetniki zemljiških pisem, ki so na Časarjevih in Lovšinovih nepremičninah vpisovali tudi po več milijonov evrov visoke zemljiške dolgove. Ti so bili ukinjeni zaradi domnevnih zlorab, saj so jih toženi in ovadeni menedžerji množično vpisovali na premoženje in ga na preprost način zavarovali pred upniki. Če so izstavljena zemljiška pisma skrili v trezorje, nihče ni mogel vedeti, čigava so in na koga bi morali nasloviti tožbo za ničnost zemljiških dolgov. Z lanskoletno spremembo zakona se je to spremenilo, saj lahko upniki zahtevajo njihovo obvezno razkritje.
Novo orodje za razkrinkanje lažnih zemljiških dolgov so tako pri Časarju kot pri Lovšinu uporabili na državnem pravobranilstvu. Od prvega zahtevajo vračilo 86.000 evrov, ki jih je ta nezakonito prejel od podjetnika Marjana Mikuža, od drugega pa plačilo več kot 810.000 evrov davčnega dolga. Kot so dejali na državnem pravobranilstvu, je okrajno sodišče v Piranu v primeru Časarja že novembra lani izdalo sklep o izvršbi, pri Lovšinu pa prejšnji teden.
Če se na poziv sodišča v treh mesecih nihče ne bo odzval, bodo Časarjevi in Lovšinovi zemljiški dolgovi postali nični, državno pravobranilstvo pa bo lahko uspešno zarubilo njune nepremičnine in se poplačalo z izkupičkom. Pri tem bi pomagali tudi drugim upnikom. Kot je znano, je proti Časarjevi upravi odprtih za nekaj milijonov evrov težkih odškodninskih tožb zaradi domnevnega oškodovanja Luke Koper, medtem ko je tožilstvo zoper nekdanjega šefa Intereurope vložilo še tožbo za odvzem skoraj 900.000 evrov premoženja domnevno nezakonitega izvora.
Kot dejanski imetnik zemljiških pisem bi se lahko javil tudi kakšen sorodnik družine Časar in Lovšin, znanec ali kdo drug, ki bi na tej podlagi od sodišča terjal sredstva od prodaje nepremičnin. To je malo verjetno, saj bi tako močno olajšal delo davkariji in organom pregona. Ti bi lahko po uradni poti preverili, ali je do pisem in s tem do ekonomskega lastništva nepremičnin prišel zakonito oziroma ali obstaja kakšna pogodba za to (posojilo, pobot terjatev...). Tako bi tudi njega lahko doletela davčnoinšpekcijski nadzor nad premoženjem in morebitna odmera dodatnega davka.
Vsaj Lovšinu so pri skrivanju premoženja pred upniki v preteklosti pomagali njegovi najbližji. Tako je po eno od stanovanj v Portorožu že leta 2009 prepisal na soprogo in hčer. Slednja je leta 2011 dobila še stanovanje v Ljubljani.
