Triinštiridesetletni Brezar ima najbližji dostop do vode pri sosednji, materini hiši, vendar ker je pipa zunaj, voda pozimi običajno zamrzne. Tudi stranišča ni, potrebo opravljajo v bližnjem gozdu. Brezar je do začetka lanskega leta živel v večstanovanjskem objektu v naselju, a ga je občina na zahtevo inšpektorata zaradi dotrajanosti porušila, stanovalcem pa zagotovila začasne bivalne kontejnerje.
Zahtevajo aktivno sodelovanje
Po besedah predsednika KS Šmihel Mira Škufce so vsem trem družinam najprej zagotovili tudi skupni sanitarni blok. Ker pa se niso mogle dogovoriti o uporabi, so sanitarije zagotovili vsaki družini posebej. »Tudi Brezarjevi so jih dobili, a ker oče izjave ni podpisal, smo dali sanitarije neki drugi družini, ki jih je prav tako potrebovala,« dodaja Škufca.
»Vedno nam je bilo v interesu, da z Romi živimo v sožitju. Ker pa se je varnostna situacija v naselju poslabšala, smo se odločili za omenjeno izjavo. Menimo, da morajo tudi sami Romi kaj postoriti in narediti, ne pa zgolj čakati, kaj bodo dobili,« dodaja Škufca.
Ker Brezarjevi otroci šolo neredno obiskujejo, jim je center za socialno delo ukinil del socialne pomoči, kar pomeni okrog 3000 evrov na leto. »Toda kako naj otroke pošiljam v šolo, če pa jih sami Romi zmerjajo, da smrdijo? Kako naj jih umijem, oblečem v čista oblačila, če pa nimamo vode?« se sprašuje Brezar. »Tudi kontejner je zelo dotrajan, v njem so luknje, miši pridejo noter. Veste, kako je to nevarno za otroke?« pravi. V reševanje primera se je vključila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in januarja tudi obiskala Brezarjeve. Občino je že trikrat pozvala, naj družini takoj zagotovi sanitarije, ravnanje občine pa ocenjuje kot »nesprejemljivo in predstavlja kršitev človekovih pravic«. Ker občina še ni predložila poročila o odzivu na predlog varuha, je varuhinja o tem obvestila tudi urad Republike Slovenije za narodnosti.
Brez sanitarij še številni Romi
Predstavniki Romov pričakujejo, da bo občina zadevo izpeljala v enem mesecu, Brezar pa je obljubil, da bo otroke redno pošiljal v šolo. A po besedah Janeza Doltarja, višjega svetovalca za romsko problematiko, se lahko zaradi vseh potrebnih postopkov zadeva zavleče tudi za tri do štiri mesece.
Po Doltarjevih podatkih je sicer med 900 novomeškimi Romi še vsaj polovica brez sanitarij. »Številni zahtevajo našo pomoč, pripravljeni so podpisati izjavo in marsikaj tudi sami narediti, toda občina nima denarja. Morda bi morali rešitve iskati še kje drugje,« pravi vodja občinskega urada za kulturo, zdravstvo in socialo Mateja Jerič. »Ne bomo pa dovolili, da Romi zgolj pasivno čakajo. Zahtevamo aktivno sodelovanje, pošiljanje otrok v šolo, vzdrževanje bivalnih objektov, okolice, torej vsaj neko osnovno skrb.«